Reuters - Na včerajšnjem srečanju delničarjev Appla v Cupertinu je bil na dnevnem redu tudi predlog enega od vlagateljev, da bi podjetje poslej moralo redno poročati o svoji politiki glede svobode govora in pravice do informiranosti. Predlog se je precej neposredno nanašal na Applovo uklanjanje zahtevam kitajske vlade v preteklosti, zlasti na množičen umik VPN aplikacij iz AppStora leta 2017 ter na umik aplikacije časnika New York Times istega leta.

Predlog je na glasovanju dobil le 40,6 odstotka glasov, kar je premalo za uveljavitev, po drugi strani pa vendarle več, kot je dobil soroden predlog pred dvema letoma, kje bilo za le 5,6 % kapitala. Vsekakor pa je tokratno glasovanje po mnenju analitikov dobilo dovolj podpore, da bodo v vodstvu morali začeti resneje razmišljati o tem, kako njihova politika do človekovih pravic v takih državah vpliva na njihov siceršnji ugled.

Pri Applu sicer zadevo pojasnjujejo tako, da v vsaki državi delujejo skladno s tamkajšnjo zakonodajo: "V takih primerih...

ECJ - Sodišče Evropske unije (ECJ) je v primeru francoskega informacijskega pooblaščenca (CNIL) proti Googlu razsodilo, da slednjemu ukrepov, povezanih s t. i. pravico do pozabe ni potrebno izvajati zunaj EU. V praksi to pomeni, da mora Google, ko prejme ustrezen zahtevek, sporne povezave odstraniti le iz iskalnih zadetkov v državah članicah EU, ne pa tudi drugod po svetu. Zaradi česar je mogoče do njih še vedno dostopati z maskiranjem svoje lokacije ali preprosto z uporabo kakega VPN omrežja. Pomeni pa nekako tudi to, da namen vzpostavitve instituta pravice do pozabe ni zaščita posameznika, pač pa zgolj skrivanje določenih podatkov pred prebivalci EU.

Spor ima korenine v letu 2015, ko je CNIL od Googla zahteval globalen umik določenih spornih povezav, Google pa je te povezave s svojim geoblokiranjem umaknil le za uporabnike v EU. CNIL je zato podjetju izrekel globo v višini 100.000 evrov, Google pa se je branil, da bi tak način izvajanja pravice do pozabe lahko zlorabili nedemokratični...

Evropski parlament - Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta (EP) je sklenil, da krovni sporazum o varstvu podatkov med državama, ki sta ga podpisali leta 2016, pravic državljanov EU ne ščiti dovolj. Namen sporazuma je sicer zlasti varovanje osebnih podatkov, ki se prenašajo med EU in ZDA, v praksi pa se je že ob prvi reviziji konec lanskega leta, pokazal neučinkovit na večih področjih. Očitki so se nanašali zlasti na popolnjenje mest v organu, ki naj bi izvajanje sporazuma spremljal, imenovanem Privacy and Civil Liberties Oversight Board (PCLOB). Poleg tega področje ni dobilo stalnega varuha človekovih pravic, evroposlance pa je motil tudi odnos ameriške administracije do vprašanj...

EDRI - Kot smo pisali lani decembra, naši severni sosedje niso ravno navdušeni nad idejo obvezne retencije prometnih podatkov pri mobilnih in internetnih operaterjih. Režim je v okrnjeni obliki zaštartal šele lani aprila (pri nas že septembra 2007), po tem, ko jim je Evropska komisija grozila z večmiljonsko tožbo zaradi neimplementacije retencijske direktive. Koalicija se je morala za sprejem novele zakona o telekomunikacijah precej potruditi, kup njenih poslancev pa je glasoval proti. Tudi sama implementacija je dokaj stroga do policistov. Prometni podatki se hranijo vsega 6 mesecev, dostop do njih pa je možen samo za potrebe preiskave hujših kaznivih dejanj in na podlagi sodne odredbe. Do...

Slo-Tech - Lepo na toplem (tj. stran od tečnih protestnikov ter nevladnih organizacij) se drevi v Dubaju zaključuje mednarodni telekomunikacijski vrh WCIT-12 v organizaciji ITU / OZN. Tema dneva je ureditev telekomunikacijskih omrežij v prihodnje, pri čemer je bilo že minuli mesec jasno, kam pes taco moli: skupina držav, osredinjena okoli Rusije, Kitajske ter organizatorke Savdske Arabije si močno želi nacionalizacije upravljanja z Internetom, tako da bi lahko samostojno bdele na svojih izhodnih linijah, domenah in notranjem prometu, ali navsezadnje uvedle tarifiranje po porabi v stilu mobilnih operaterjev. Zato je tudi tehnični standard za nadzor vsebine internetnega prometa (DPI) - ki bo zdaj vgrajen v vse prihajajoča heavy-duty omrežna stikala - prejšnjo sredo tako lepo šel skozi, brez kake...

Data Retention Is No Solution - Evropski parlament je včeraj s 378 glasovi za, 197 proti in 30 vzdržanimi podprl direktivo o hrambi prometnih podatkov. S tem je potrdil predlog direktive brez amandmajev, torej različico predloga, ki so mu ostro nasprotovale organizacije za zaščito človekovih pravic in nekateri operaterji komunikacij.

Potrjena direktiva prinaša:

• obvezno hrambo prometnih podatkov telefonskih in internetnih komunikacij (vključno z naslovi elektronske pošte) ter podatkov o lokacijah mobilnih telefonov;
• čas hrambe ne bo enak po celotni EU, znašal pa bo od 6 do 24 mesecev, poleg tega pa je dovoljen tudi daljši čas hrambe (Poljska je npr. predlagala 15 let);
• povračilo stroškov operaterjem nastalih zaradi obvezne hrambe prometnih podatkov ureja vsaka država po lastni presoji;
• omejitve za katera kazniva dejanja je mogoče shranjene podatke uporabiti niso določene (torej jih bo mogoče uporabiti tudi za boj proti kršitvam avtorske pravice);
• obvezna bo tudi hramba podatkov o neuspešnih poiskusih...