Die Welt - Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju Sveta za ruski jezik v Kremlju napovedal domačo alternativo za znano odprto enciklopedijo Wikipedija, in sicer spletno različico Velike nove ruske enciklopedije. Tozadevni zakon je sicer že v parlamentarni proceduri, po njem naj bi v ta namen do leta 2020 namenili 24 milijonov evrov, denar pa bo dobila založba, ki je med letoma 2007 in 2014 pripravljala tiskano različico ruske enciklopedije.

Kot je še dejal Putin, je ta ukrep zagotovilo za dostop do zanesljivih informacij, podanih v moderni obliki, ni pa znano ali je s svojo napovedjo meril tudi na kako bodočo blokado Wikipedije znotraj meja Rusije.

Putinova napoved je še okrepila strahove pred postopnim informacijskim zapiranjem Rusije, saj je prišla v javnost le nekaj dni zatem, ko je stopil v veljavo zakon, ki oblastem v Kremlju omogoča izolacijo ruskega dela svetovnega spleta, prestrezanje vsebine internetnega prometa ter formiranje lastnega DNS sistema.

Slo-Tech - V Rusiji je z novembrom začel veljati kontroverzni zakon o suverenosti interneta, ki daje državi možnost omejitve prometa na ruskem delu interneta in celo popolni odklop od interneta. V izrednih razmerah lahko namreč prekinejo povezave v Rusiji ali tudi v tujino, o čemer odloča Kremelj. Prav tako zakon od ponudnikov dostopa do interneta zahteva namestitev opreme za pregledovanje vsebine prometa (deep packet inspection), filtriranja in preusmerjanja, kar bo regulatorju Roskomnadzor olajšalo blokado nezaželenih strani brez sodelovanja sodišč. V Rusiji že sedaj ni dovoljena uporaba navidezni zasebnih omrežij (VPN) za dostop do prepovedanih spletnih strani in za anonimno uporabo storitev za komuniciranje. Nova zakonodaja bo olajšala izvajanje tudi tega ukrepa.

Zakon v Rusiji predstavljajo kot zaščito, ki bo omogočila nadaljnje delovanje omrežja tudi v primeru napada sovražnih sil. To je tudi razlog, da se imenuje zakon o suverenosti interneta, ker želi Rusija s tem zagotoviti, da bo...

Forbes - Zakon, ki ga je pred mesecem dni sprejela Duma, bo tako začel veljati z mesecem novembrom. Uradno je namenjen zagotavljanju stabilnega delovanja ruskega interneta, za primer, če bi ga neznanci z napadom odrezali od globalne spletne infrastrukture. Kritiki pa na drugi strani menijo, da zakon pripravlja teren za čas, ko se bo vladi v Kremlju zazdelo, da je čas za takšen odklop.

Kako natanko naj bi bila videti...

Business Insider - Še leta 2016 je bilo v Rusiji govora o uvedbi strogih kazni za posameznike, ki so ali rudarili ali pa bili posredniki pri transakcijah kripovalut. Zato je napoved Kremlja iz preteklega tedna, da bo najverjetneje do konca 2017 predstavil zakonski okvir za trgovanje s kripovalutami, požela veliko odobravanja. Prvi resni koraki režima Vladimirja Putina v svet kripovaut so se zgodili decembra lani, ko je ljubljeni vodja napovedal ustanovitev posebne delovne skupine, ki naj bi pripravila omenjen zakonski okvir. Več je postalo jasno pretekli mesec, ko sta v Rusiji potekala dva velika dogodka iz tega področja. Poleg komercialne konference Blockchain & Bitcoin Conference Russia se je odvil tudi...

Slo-Tech - Rusija je naslednja v vrsti držav, ki se trudijo zauzdati internet in ga spraviti pod nadzor. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč ta teden podpisal kontroverzni zakon, ki bo začel veljati 1. avgusta in uvaja strožji nadzor nad objavljanjem vsebin na internetu, ukinja anonimnost komentarjev in prepoveduje obscene besede.

Zakon, ki so ga mediji poimenoval kar protiblogerski zakon, določa, da vsako spletišče, ki ima dnevno več kot 3000 obiskovalcev, šteje kot klasični medij in da zanj veljajo enaka pravila. To zadeva predvsem bloge, ki imajo toliko obiskovalcev, saj bodo odslej odgovorni za verodostojnost objavljenega, prav tako ne bodo smeli razkrivati državnih skrivnosti, objavljati pornografije ali vulgarnih...

Guardian - Čeprav bodo naslednje predsedniške volitve šele čez pet let, se ruski predsednik Vladimir Putin še kako trudi z rednim pojavljanjem v medijih oz. grajenjem svoje pokončne drže in javne podobe (da javnost ne pozabi nanj). Vladna televizijska postaja je včeraj predvajala posnetek njegovega potopa v Finskem zalivu, kjer se je z batiskafom spustil do leta 1869 potopljene ruske frigate Oleg, in izdelal nekaj lepih posnetkov.

Globina tokrat ni bila rekorda, pač spoštljivih 60 metrov. Putin se je spustil že precej globje; l. 2009 je denimo z batiskafom obiskal dno 1.4 kilometra globokega Bajkalskega jezera. Predlani se je tudi nekaj potapljal, pri tem pa iz Črnega morja privlekel dve starinski amfori. Kasneje je sicer moral priznati, da sta...