Slo-Tech - Enajst dni po vdoru v računalniški sistem mariborske univerze in popolnem razpadu informacijskih storitev se stanje počasi normalizira. Spletne strani fakultet in univerze ostajajo nedosegljive, so pa na naslovni strani podali prve vsebinske informacije o obnovi.

V tem času so ponovno vzpostavili delovanje fiksne telefonije in internetno povezavo s spletom. Za zaposlene so obnovili storitve Microsoft365, denimo Teams in OneDrive, medtem ko za študente s pretečenimi sejami ponoven vpis še ni možen. To naj bi uredili v kratkem. Trudijo se, da bi obnovili tudi sistem za elektronsko pošto in institucionalne elektronske naslove.

Centralni informacijski sistemi - finančni, kadrovski in študentski informacijski (AIPS) - še niso postavljeni, a potekajo aktivnosti za njihov ponovni zagon. Za ostale sisteme, ki so nedostopni, pa pojasnjujejo, da se možnost obnovitve šele preverja.

Vse to kaže, da je bil napad hud in da je prizadel vse sisteme, vključno z varnostnimi kopijami. Uradnih...

Ars Technica - Pred dobrimi tremi leti smo izvedeli za napada Spectre in Meltdown, ki sta proizvajalcem procesorjem povzročila obilico sivih las. Odkritje je pokazalo, da so moderni procesorji zaradi optimizacij (speculative execution) za večjo zmogljivost ranljivi na napad, ki nepooblaščenemu programu omogoča prebiranjem pomnilniških delov, do katerih nima dostopa. To je problematično, ker se tam lahko (in dostikrat tudi se) skrivajo gesla, ključi in drugi občutljivi podatki. Proizvajalci procesorjev so razvili različne tehnike za blažitev teh ranljivosti, izmed katerih so nekatere zaščitile tudi stare procesorje, predvsem pa so se posvetili novim, kjer so lovili občutljivo razmerje med hitrostjo in varnostjo. Raziskovalci z univerz v Virginiji in San Diegu pa sedaj proizvajalcem sporočajo, da so spet na začetku.

Raziskovalci namreč AMD-ju in Intelu sporočajo, da so odkrili način napada, ki premaga Intelovo zaščito LFENCE in drugi AMD-jeve zaščite. Nova metoda napada predpomnilnik na...

Slo-Tech - Na Linuxu smo pred nesnago resda varnejši kakor na Windows, a ta varnost ni absolutna. Tako kot smo v preteklosti že videli posamezne primerke zlonamerne kode za Linux, velja tudi za najnovejšo nadlogo. Kaspersky je odkril Linuxovo verzijo izsiljevalskega virusa RansomEXX, ki se je doslej širil po Windows. Gre za sorazmerno nov kos programske opreme, ki so ga prvikrat opazili junija letos.

A zaradi tega ni bil nič manj aktiven, saj je doslej poskrbel za napade na brazilska sodišča, javni promet v Montrealu, teksaško upravo za promet, Konico Minolto in še nekaj drugih odmevnih primerov. Upravljavci so se specializirani za napade na velike sisteme, kjer lahko iztržijo večjo odkupnino, namesto ukvarjanja s stotaki od fizičnih oseb. Ugotovili so tudi, da nima smisla napadati delovnih postaj v podjetji, saj bodo preprosto pobrisali sisteme in jih na novo postavili iz varnostnih kopij. Zaradi tega izsiljevalski virusi sedaj ciljajo na centralne strežnike.

RansomEXX tudi ni edini, ki je...

Ars Technica - Kriminalne združbe, ki upravljajo izsiljevalsko zlobno kodo (ransomware), so se začele posluževati novih prijemov, s katerimi skušajo povečati število tistih, ki se uklonijo njihovim zahtevam. Podatke sedaj ne le zaklepajo, temveč tudi kradejo in jih dajejo na javne dražbe.

Ransomware - izsiljevalski virusi, ki z zašifriranjem ugrabijo podatke in za njihovo izpustitev zahtevajo odkupnino - so že tako vse večja nadloga ustanov širom sveta, toda hekerske kriminalne združbe, ki stojijo za njimi, letos še nadgrajujejo njihovo učinkovitost. Po eni plati ta zlobna koda dobiva zmogljivosti za napade na industrijske sisteme, po drugi pa se med zlikovci širijo prijemi za dodaten pritisk na žrtve.

Decembra lanskega leta je tolpa za virusom Maze začela podatke tudi krasti in prizadete izsiljevati, da jih bo izpustila v divjino, če odkupnine ne plačajo. Treba je vedeti, da je večina napadov na vidnejše ustanove skrbno ciljanih in se razlikujejo od nesnage, ki jo lahko na domač računalnik...

Slo-Tech - Eden največjih svetovnih proizvajalcev aluminija Norsk Hydro, ki letno proizvede več kot 2,1 milijona ton aluminija (za primerjavo: Talum letno proizvede okrog 85.000 ton aluminija), je bil danes tarča hekerskega napada z izsiljevalskim virusom (ransomware). Napad so potrdili tudi v podjetju, od koder sporočajo, da so prizadeti informacijski sistemi v večini oddelkov, zaradi česar je podjetje začasno preklopilo na ročno vodenje procesov. V podjetju zagotavljajo, da napad ni vplival na varnost zaposlenih ali okolje.

Finančni direktor podjetja Eivind Kallevik je povedal, da imajo zanesljive sisteme za izdelavo varnostnih kopij. Prizadevajo si, da bi po napadu obnovili sisteme iz varnostnih kopij. Iz tega lahko sklepamo,...

Slo-Tech - Izsiljevalski virus WannaCry, ki je lani pustošil po računalniških sistemih v podjetjih, bolnišnicah in podobnih ustanovah, še ni preteklost. Podobno kot je lani že po koncu prvega preplaha udaril Hondo, jo je sedaj zagodel Boeingu. V ameriškem podjetju se je WannaCry razširil v sredo.

Sledil je takojšnji preplah, saj bi lahko resna okužba lahko upočasnila ali celo ustavila proizvodnjo letal. Vodja inženirjev v Boeing Commercial Airplane Mike VanderWel je takoj vpoklical vse IT-jevce in sporočil, da se je okužba začela v tovarni v North Charlestonu in da grozi, da se bo razširila po širšem sistemu. Do večera so situacijo uspeli obvladati in tiskovna predstavnica Linda Mills je danes v...

Slo-Tech - V Ukrajini se je danes začel širiti nov računalniški virus, ki je ohromil delovanje številnih tamkajšnjih bank, prizadel pa je tudi centralno banko in nekatera podjetja. Po dosedanjih podatkih gre za virus iz družine Petya, napad se širi tudi v druge evropske države.

Spomnimo, da je bila konec minulega leta Ukrajina tarča hekerskega napada, ki je povzročil izpad električne energije. To pot naj se to ne bi zgodilo. Ukrajinski distributer Ukrenergo je potrdil, da so njegovi sistemi ponovno tarče napada, a da ne prihaja do motenj v oskrbi z električno energijo. Napadene so tudi banke; ena večjih ukrajinskih državnih bank Oschadbank je sporočila, da so nekatere njihove storitve zaradi napada nedostopne, a zagotovila, da so podatki komitentov varni. Centralna banka je sporočila,...

Slo-Tech - Da izsiljevalski virusi postajajo čedalje resnejši problem priča tudi naraščajoče število organizacij, ki po okužbi raje plačajo odkupnino, kot da bi tvegale izgubo primarnih podatkov in obnavljanje iz - očitno nezanesljivih - varnostnih kopij. Univerza v Calgaryju je naslednja na seznamu žrtev.

Kot je sporočila njihov prodekanja za finančno poslovanje, so se v zadnjih 10 dneh ukvarjali z vdorom v informacijski sistem, ki so ga končali s plačilom 20.000 kanadskih dolarjev (14.000 evrov) odkupnine. Del napada je bila tudi izsiljevalska programska oprema, ki jim je zašifrirala pomembne podatke. S plačilom odkupnine so prejeli dešifrirne ključe, sedaj pa se njihov informacijski oddelek ukvarja z obnavljanjem podatkov in čiščenjem sistemov. Primer so prijavili...

CSO Online - Čedalje več opozarjanja na izsiljevalske viruse (ransomware) niso prazne marnje, saj nova statistika kaže, da kar 93 odstotkov zlonamerne elektronske pošte prejemnike poizkuša okužiti z izsiljevalskimi virusi. Podatki veljajo za marec in kažejo na skokovit porast v primerjavi z decembrom, ko je bil njihov delež 56-odstoten, medtem ko je bil pred letom dni zgolj 10-odstoten. Rast kažejo tudi absolutne številke. V prvem letošnjem četrtletju je bilo poslanih 6,3 milijona zlonamernih elektronskih sporočil, kar je osemkrat več kot četrtletje pred tem.

Razlog za tako hud porast števila tovrstnih napadov je preprost. Izsiljevalski virusi so postali lahko dostopni in napadalcem ponujajo hiter in obilen izkupiček. Od posameznika namreč zahtevajo ravno toliko, da ta še...

Slo-Tech - Izsiljevalski virusi, ki ob okužbi sistema zašifrirajo podatke na diskih in za predajo ključa za odklep zahtevajo plačilo odkupnine v bitcoinih, so preskočili med vrstami. Niso ranljivi le nezaščiteni Windows, temveč tudi sistemi z Linuxom. Novoodkriti izsiljevalski virus Linux.Encoder.1 napada strežnike, na katerih teče Linux, in ga številni protivirusni programi še ne prepoznavajo. Za odklep zahteva plačilo enega bitcoina, kar je trenutno okrog 380 dolarjev.

Pristop ni posebej inovativen, saj so izsiljevalski virusi že znana nadloga, ki po ocenah FBI-ja povzroča več deset milijonov dolarjev škode letno - samo en virus je v letu zbral 18 milijonov dolarjev. Linux.Encoder.1 za svoje malopridnosti potrebuje dostop do sistema, ki ga navadno dobi z izrabo kakšne nezakrpane ranljivosti, ki jih na...