Slo-Tech - Na univerzi v Bournemouthu v Veliki Britaniji so izvedli še eno v nizu raziskav o vplivu igranja računalniških iger na razvoj mladih. Anketirali so 166 mladih, starih od 11 do 18 let. Raziskovali so korelacijo med igranjem iger ter moralnostjo (moral reasoning). To je proces, s katerim ugotavljamo, ali je neko dejanje pravično ali ne, in se močneje razvije med 12. in 14. letom starosti. Ugotovili so, da povezave niso enoznačne ali preproste, a v povprečju je vpliv iger pozitiven.

Prva avtorica raziskave Sarah Hodge pojasnjuje, da je bilo doslej izvedenih že ogromno raziskav o vplivu nasilnih iger in da še vedno nimamo enotnega odgovora, kako vplivajo na ljudi. V pričujoči študiji pa so merili izrecno eno komponento, in...

Slo-Tech - V ZDA poteka obsežna longitudinalna študija, v kateri bo sodelovalo 11.874 otrok, ki so trenutno stari 9 in 10 let, med njimi kar 2.100 dvojčkov ali trojčkov. Študija ABCD (Adolescent Brain Cognitive Development) bo skozi celotno njihovo odraščanje spremljala razvoj možganov in življenje teh otrok. Analizirali bodo vplive okoljskih, družbenih, genetskih in drugih bioloških faktorjev na možgane in kognitivni razvoj otrok. Študij bodo izvajali v 21 mestih v ZDA in bo vključevala tudi različne tehnike slikanja možganov, hkrati pa bodo beležili tudi vse naštete faktorje. Podatke bodo sproti objavljali, da bodo lahko tudi drugi znanstveniki analizirali podatke in iskali dodatne korelacije.

Te dni se je končalo izbiranje...

Slo-Tech - Spet se bomo pomudili pri večni temi, to je vplivu igranja računalniških iger na socialno vedenje in dosežke v življenju. Nemalo raziskavam (glej povezane novice) na to temo, ki strežejo z zelo različnimi izsledki, se pridružuje nova metaraziskava z Univerze RMIT v Melbournu, ki je odkrila pozitivno korelacijo med igranjem računalniških iger in dosežki v šoli. Analiza rezultatov mednarodnega primerjalnega testa PISA, ki preverja sposobnosti 15-letnikov pri matematiki,...

Science Blog - O borzi in trgih nasploh marsikdaj slišimo precej slabih besed, kako da omogočajo izkoriščanje in nepošteno bogatenje. Toda številni zagovorniki odvračajo, da borza pravzaprav ponuja le centralno platformo za to, kar bi ljudje tudi sicer počeli - torej trgovali. Borza kot taka pa nič kriva. Dodatno perspektivo temu vprašanju dajejo rezultati študije, ki so jo opravili v Nemčiji in je bila predstavljena v zadnji številki revije Science. Ugotavljali so, ali trgovanje in trg znižujeta moralne vrednote in dvigujeta letvico sprejemljivega. Odgovor je pritrdilen.

Za poizkus so uporabili laboratorijske miške in ljudi. Preden varuhi živali skočijo v zrak, povejmo, da so uporabljali tako...

The Wall Street Journal - Od drugih živali, tudi naših najbližjih opičjih sorodnikov, nas ločijo možgani. Velik del je enak ali vsaj podobno sestavljen, a ljudje imamo bistveno pridobitev, ki je ostali niso uspeli tako razviti. Govorimo seveda o prefrontalnem korteksu (predčelna skorja), ki ga najdemo tudi v nekaterih drugih višjih sesalcih, a je bistveno manj razvit kakor pri ljudeh. V evoluciji se je razvil nazadnje, a se je v primerjavi z ostalimi deli možganov nesorazmerno razširil. Zadolžen je za najvišje možganske funkcije, ki obsegajo načrtovanje, delovni spomin, motivacijo in tudi socialno vedenje, kot so empatija, zaviranje družbeno neprimernih impulzov, moralnost itd....

Guardian - Na oxfordskem Nuffield Collegeu so izvedli raziskavo o korelaciji obšolskih dejavnosti s poznejšim kariernim uspehom in ugotovili, da branje v mladosti napoveduje uspešno kariero, igranje računalniških iger pa zmanjšuje verjetnost za obiskovanje univerze. Vzorec je obsegal 17.000 ljudi, rojenih v letu 1970.

Branje je imelo zelo visoko korelacijo s poznejšim uspehom v službi. Za dekleta, ki so veliko brala pri 16 letih, je bila 39-odstotna možnost, da bodo dobila dobro službo, in le 25-odstotna za tista, ki niso rada brala. Pri fantih je za knjižne molje 58-odstotna možnost, da bodo imeli dobro službo, in 48-odstotna možnost, če niso radi...