CERN - Evropski laboratorij za jedrske raziskave CERN je objavil konceptualno poročilo o razvoju prihodnjega krožnega trkalnika delcev, s katerim želijo nadomestiti trenutno obratujočega LHC po koncu njegove življenjske dobe.

Large Hadron Collider pri Ženevi, največji trkalnik delcev na svetu, je trenutno na počitku zaradi nadgradenj, ki bodo v več stopnjah potekale vse do srede prihodnjega desetletja. Tako posodobljena naprava naj bi delovala nekje do leta 2040. Nato bomo potrebovali večjo, ki bo elementarne gradnike kozmosa zaletavala pri še višjih energijah in tako nemara pokazala še neznane koščke sestavljanke vesolja. Proces snovanja trkalnika prihodnosti se je pričel pred petimi leti s posodobitvijo Evropske strategije za...

Slo-Tech - Large Hadron Collider v CERNu, največji trkalnik delcev na svetu, so na začetku tedna ugasnili, da bi ga nadgradili za nove poskuse, ki se bodo predvidoma začeli v letu 2021.

Brskanje po temeljih materije in zakonitosti, ki nadzorujejo njeno obnašanje, običajno pomeni zaletavanje delcev snovi pri zelo visokih energijah, kjer se pokažejo najbolj eksotične, mejne lastnosti univerzuma. Ko se iz nastalih ostankov izlušči vse, kar je vrednega opazovanja, je treba vzeti večje kladivo. Large Hadron Collider v laboratoriju CERN pri Ženevi je med svojo prvo delovno fazo med letoma 2009 in 2013 dosegel 7 teraelektronvoltov (TeV) kombinirane trkalne energije protonov (to pomeni, po 3,5 TeV na snop). Nato je odšel na prvo...

Slo-Tech - V CERN-u so ponovno zagnali veliki hadronski trkalnik, ki je dve leti miroval, da so ga uspeli nadgraditi in pripraviti na dvakrat močnejše trke. Curek protonov so vnovič pognali po cevi danes ob 10.41 uri zjutraj, čez slabi dve uri pa se mu je pridružil še drugi curek v nasprotni smeri. Do dejanskih trkov bo pretekel še kakšen mesec, za sedaj pa curka krožita le z energijo 450 GeV. Trke z najvišjo mogočo energijo pa pričakujemo junija. Zagon tako zamuja le dva tedna, saj so težave s kratkim stikom popravili.

Daleč največji, a še zdaleč ne edini uspeh trkalnika, je bila potrditev obstoja Higgsovega bozona. Poleg tega so maja 2011 ustvarili kvark-gluonsko plazmo, zaznali pa so še odtise vrste eksotičnih sestavljenih delcev. Prve delce so po trkalniku pognali...

Slo-Tech - Teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad se nadaljuje z nagrado za fiziko, katere prejemnike je Švedska kraljeva akademija znanosti razglasila danes. Za teorijo, zakaj imajo delci maso, si bosta Nobelovo nagrado za fiziko v vrednosti milijona evrov razdelila belgijski fizik François Englert in britanski fizik Peter Higgs. Nagrado uradno prejmeta za teoretično odkritje mehanizma, ki pomaga razumeti izvor mase subatomskih delcev, ki sta ga potrdila poizkusa ATLAS in CMS v velikem hadronskem trkalniku (LHC) v švicarskem CERN-u. Prejemnika sta že pred samo razglasitvijo veljala za velika favorita.

Englert in Higgs sta leta 1964 ločeno predstavila teorijo, od kod izvira masa...

Ars Technica - Izteka se življenjska doba trkalnika delcev Tevatron v zvezni državi Illinois, ki bo danes ob 14.00 po lokalnem času prenehal delovati. Trkalnik, ki aktivno deluje od leta 1985, bo za vedno ugasnil superprevodne magnete, čemur bo sledila dvourna zabava; oboje bo mogoče spremljati v neposrednem prenosu. S tem bo absolutni primat na področju subatomskih raziskav s trki prevzel ženevski CERN, ki je sicer že sedaj večji in dosega večje energije od Tevatrona.

Ni pa se to vedno zdelo tako. V 90. letih so ZDA velikopotezno načrtovale ogromen trkalnik SSC, ki bi presegal celo današnje zmogljivosti LHC-ja. Zaradi težav s financiranjem je ostal napol zgrajen sredi Teksasa, kjer čaka na kupca. Sedaj se poraja enako vprašanje,...

PhysOrg.com - Antimaterija se od navadne materije, iz katere je sestavljeno vso vidno vesolje, razlikuje le po naboju osnovnih delcev. V vseh ostalih lastnosti so antidelci povsem identični delcem. Ob trku delca z antidelcem se izničita in pretvorita v energijo v procesu anihilacije, kar je glavni razlog za težavno skladiščenje antimaterije. Pri zadevanju v stene posode, ki je kakopak iz materije, bi sproti anihilirala. Za shranjevanje antimaterije se zato uporabljajo različne pasti, kot je Penningova past za nabite antidelce.

Doslej najtežji znani antidelec je bilo jedro antihelija-3, ki so ga proizvedli in zaznali že v 70. letih prejšnjega stoletja. V novi številki revije Nature znanstveniki Brookhaven...