Slo-Tech - Poznamo izgubljene rokopise in knjige, izgubljene filme in - izgubljene videoigre. V dobi interneta si težko predstavljamo, da bi bil kakšen kos bitov izgubljen, a stare videoigre živijo zelo drugačno življenje, kot bi si predstavljali. Obilico prahu je te dni dvignila obskurna japonska igra Labyrinthe, ki je veljala za izgubljeno in je imela že skoraj mitski status, sedaj pa priromala...

Slo-Tech - Poklic oblikovalca naj bi bil med najodpornejšimi, ko govorimo o izrinjanju poklicev zaradi robotizacije in umetne inteligence. Raziskovalci z Georgia Institute of Technology so pokazali, da to ni nujno res. Izdelali so program, ki opazuje igranje iger - bodisi videoposnetke na YouTubu ali Twitchu - in potem oblikuje nove sekcije v igri. Za demonstracijo so si izbrali klasiko iz leta 1985, originalni Super Mario Brothers.

Algoritem opazuje, kako se človeški igralci premikajo skozi igro. Pozornejši je na dele, kjer se zadržujejo dlje, saj so ti očitno bolj pomembni in so tako tudi bogatejši vir informacij o ustroju igralnega okolja. Sčasoma...

Google - Lani je Google skorajda kupil Twitch, pa ga je potem raje prevzel Amazon. Danes je Google predstavil novo storitev YouTube Gaming, ki je neposredni odgovor na Twitch in mu bo poizkušala ukrasti čim več uporabnikov.

Kot pove ime in kot velja za Twitch, je YouTube Gaming namenjen vsem igralcem raznovrstnih iger po celem svetu. Tako imenovani e-šport, kot se imenuje (pol)profesionalno igranje iger, je že zdavnaj prerasel okvire dnevnih sob ter postal velikanski posel. Na YouTubu že sedaj najdemo najrazličnejše kanale, od kuharskih, glasbenih do navodil za preigranje iger, zato YouTube Gaming lepo zaokrožuje ponudbo. Na voljo bo kot samostojna aplikacija ter ločena podstran, ki bo imela razdelke za več kot 25.000 iger. Za vsako bodo v ločenem kanalu na voljo videoposnetki, živa predvajanja (live...

GitHub - Ena najbolj kultnih videoiger v zgodovini je Prince of Persia, ki je izšla leta 1989 za Apple II in postavila letvico za tisti čas izjemno visoko. Igra je prinašala precej boljšo animacijo kot takratna konkurenca, s svojim načinom igranja pa je navdahnila nov žanr iger, v katerih protagonist sicer skače po različnih platformah, a se giblje zelo realistično. Spričo svoje priljubljenost je Prince of Persia kmalu tekla na vseh mogočih operacijskih sistemih in računalnikih, sledilo pa ji je vrsto nadaljevanj znotraj iste franšize.

Sedaj je javno dostopna tudi izvorna koda prve igre. Ta je bila dolgo časa pogrešana in je veljala za izgubljeno. Jordan Mechner, ki je leta 1989 napisal Prince of Persia, je konec marca letos

Ars Technica - Pri Ars Technici so za vse razvijalce iger pripravili priročen vodič, ki jim v vsega petih korakih pove, kako sicer odlično igro za konzole popolnoma pokvariti, ko je čas za njeno izdajo na osebnih računalnikih. Vodič so pripravili z neizmerno pomočjo igričarske industrije, saj je dandanes skorajda vsaka igra namenjena za konzole in osebne računalnike. S tolikšnim deležem ne-ekskluzivnih naslovov je slabih prenosov z ene na drugo platformo seveda dovolj.

Pod prvo točko so izpostavili protipiratske zaščite, predvsem izredno drakonske različice. Na konzolah jih igralci zaradi naveze strojne in programske implementacije ne opazijo, a zato še njihov delež težav prejmejo igralci različic za osebne...

Slashdot - V računalništvu se spremembe vrstijo s tako naglico, da si je prav težko predstavljati, da nekatere možnosti, ki se nam zdijo danes samoumevne, v prejšnjem desetletju sploh še niso obstajale. Na Slatu se je Farhad Manjoo v zanimivem članku podal v preteklost. Natančneje v leto 1996 na internet, ki je bil takrat, če ja danes informacijska avtocesta, bolj podoben ozki gorski gazi.

Za brezžična omrežja še nismo slišali, kaj šele da bi imeli v stanovanju poleg svojega še pet sosedskih, najverjetneje nezaklenjenih s tovarniškim geslom za nastavitve usmerjevalnika. Pri nas je bil Telekom Slovenije star eno leto, SiOL se je ravno ustanavljal, ARNES pa je bil star štiri leta. Tehnologija ISDN je v tistih časih veljala za atomsko tehnologijo, ki je s hitrostma 64 kbps ali 128 kbps nedosegljiva običajnemu uporabniku, o DSL nismo vedeli nič, v optiko pa smo hodili pretežno po očala. Internet se je plačeval po porabljenih minutah, brskali pa smo v glavnem z Internet Explorerjem ali Netscape...