Reuters - Okrajno sodišče Severne Kalifornije je v sporu med Twitterjem in ameriškim pravosodnim ministrstvom odločilo, da družbeno omrežje ne sme razkrivati števila zahtev po nadzoru, ki jih prejme s strani ameriške vlade. Po mnenju sodišča bi to lahko ogrozilo državno varnost. Spor je trajal kar šest let in se raztezal čez mandate štirih ameriških generalnih državnih tožilcev.

Spor korenini v časih po razkritjih Edwarda Snowdna, ko so si družbena omrežja in druga velika tehnološka podjetja na različne načine prizadevala oprati svoje obraze glede sodelovanja z organi pregona in tajnimi službami. Twiter je tako tožbo vložil leta 2014, ko mu niso dovolili objaviti s tem povezanega letnega poročila v katerem je navajal številke zahtevkov za različne načine varnostnega spremljanja ter zahtevke FBI za dostop do uporabniških podatkov. Njegovi predstavniki so pred sodiščem zatrjevali, da gre za kršitev pravice do svobodnega govora ter da so tovrstni podatki po pomoti uvrščeni med zaupne.

No,...

ECJ - Sodišče Evropske unije (ECJ) je danes odločilo, da lahko sodišča v EU Facebooku in drugim ponudnikom sorodnih platform odredijo globalni izbris uporabniških komentarjev, če so ti prepoznani kot nezakoniti. ECJ je odločalo v zvezi s primerom nekdanje poslanke Zelenih Avstrijskega spodnjega doma Eve Glawischnig-Piesczek, ki je Facebook tožila pred avstrijskim sodiščem in zahtevala izbris komentarja, ki je bil po njenem mnenju žaljiv za njen ugled. Objava, pod katero se je komentar nahajal, je bila vidna vsem uporabnikom Facebooka.

ECJ v obrazložitvi, v kateri interpretira določbe Direktive o elektronskem poslovanju, pravi, da: "Pravo EU ne varuje ponudnika, kot je Facebook pred zahtevo pa umiku identičnih, v določenih primerih pa tudi samo podobnih komentarjev, če so ti bili poprej spoznani za nezakonite. Še več, pravo EU tudi ne izključuje, da taka zahteva, skladno z določbami mednarodnega prava, učinkuje po vsem svetu."

Skratka, odločba še pravi, da mora biti sporni material...

Slo-Tech - Družbena omrežja, kot je Facebook, so sicer mlada, a sčasoma bo postajalo čedalje pomembnejše vprašanje, kaj se zgodi s profilom uporabnika po njegovi smrti. Nemško sodišče je sedaj razsodilo, da se profili lahko dedujejo, podobno kot se dedujejo pisma, knjige, dnevniki itd. To je precejšnja sprememba v primerjavi s Facebookovo dosedanjo prakso, ki je račune po smrti zaklenil in spremenil v spominske, dediči pa so lahko bodisi zahtevali izbris bodisi minimalno spreminjali spominski račun.

Facebookova dosedanja obravnava profilov preminulih je bila takšna. Takoj ko je Facebook kakorkoli izvedel za smrt lastnika profil, ga je spremenil v...

Slo-Tech - Sodišče Evropske unije (ECJ) v Luksemburgu je včeraj razsodilo, da so upravljavci posameznih podstrani na družabnem omrežju Facebook, soodgovorni za varovanje osebnih podatkov svojih uporabnikov in se pri tem ne morejo sklicevati na dejstvo, da omrežje zgolj uporabljajo, odgovornost pa preložiti na Facebook Ireland, ki na stari celini zastopa interese svoje globalne matere.

Presenetljivi precendens izhaja iz sodnega spora med nemško Poslovno akademijo Schleswig-Holstein in Centrom za zaščito osebnih podatkov te nemške pokrajine, torej tamkajšnjim informacijskim pooblaščencem. Slednji je od akademije zahteval zaprtje njihove Facebook strani, saj uporabniki niso bili seznanjeni z zbiranjem njihovih osebnih podatkov....

Reuters - Tudi v Belgiji je sodišče razsodilo, da Facebook ni pridobil veljavnega informiranega soglasja za zbiranje osebnih podatkov od svojih uporabnikov, zato jih mora nemudoma nehati zbirati. Gre za sporno prakso sledenja uporabnikom Facebooka in tudi tistim, ki to niso, ko niso na Facebookvih straneh. Z različnimi metodami (piškotki, trajni piškotki, nevidni piksli itd.) namreč Facebook sledi ljudem tudi, ko obiskujejo druge strani.

Spor med Belgijo in Facebookom se je začel leta 2015, ko je belgijska komisija za varstvo osebnih podatkov (CPP) pri Univerzi v Leuvnu naročila študijo, kako in koliko Facebook sledi uporabnikom. Rezultati so pokazali, da Facebook v nasprotju z evropsko zakonodajo sledi vsem obiskovalcem. CPP je zato vložila tožbo zoper...

ECJ - Avstrijski aktivist Maximilian Schrems, ki je leta 2014 na avstrijskem sodišču vložil skupinsko tožbo zoper Facebook zaradi kršitev zakonodaje na področju varovanja osebnih podatkov, lahko Facebook toži le v svojem imenu, je odločilo Sodišče EU (ECJ). Schrems je leta 2014 od Facebooka zahteval 500 evrov odškodnine na oškodovanca in k tožbi pritegnil še 25.000 ljudi, ki so mu s podpisom dovolili, da jih zastopa. Facebooku je očital neprimerno ravnanje z osebnimi podatki, med drugim izročanje ameriškim obveščevalnim službam, sledenje uporabnikom pri brskanju po spletu izven Facebooka, odtekanje podatkov tretjim podjetjem itd., za kar Facebook nikoli ni pridobil poučenega soglasja uporabnikov.

Facebook je seveda trdil, da deluje povsem v skladu z zakonodajo in...

ECJ - Ko smo pred štirinajstimi dnevi poročali o odločitvi generalnega pravobranilca sodišča EU, ki je v svojem mnenju predlagal, da sodišče sporazum med Komisijo in ZDA razveljavi, si nihče ni predstavljal, da bo sodišče reagiralo tako bliskovito.

Danes je sodišče objavilo mnenje, v katerem v celoti sledi mnenju pravobranilca in tako razveljavlja sporazum med Komisijo in ZDA na podlagi ugotovitve, da je Komisija s sklenitvijo prekoračila svoja pooblastila. Primer seveda zadeva ponudnika družbenega omrežja Facebook in njihovo benevolentno sodelovanje z ameriškimi obveščevalnimi službami. Poglejmo.

Facebook ima trenutno skoraj poldrugo milijardo aktivnih uporabnikov (ki še kar prihajajo), vendar se njihov pravni oddelek trenutno ukvarja predvsem z enim posameznikom, ki njihove storitve pravzaprav ne želi več uporabljati.

O delu avstrijskega pravnika in aktivista Maxa Schremsa smo že pisali. Njegova zgodba se je začela pred dobrimi štirimi leti, ko je tekom študijske izmenjave v ZDA...

ECJ - V postopku pred Sodiščem EU je generalni pravobranilec pravkar podal priporočilo, da naj se krovni sporazum o dopustnosti iznosa osebnih podatkov v ZDA odpravi. Če bi sodišče sledilo temu mnenju, bi to lahko izsililo pomembne spremembe v režimu, kako ameriška podjetja ravnajo z osebnimi podatki nas Evropejcev. Primer seveda zadeva ponudnika družbenega omrežja Facebook in njihovo benevolentno sodelovanje z ameriškimi obveščevalnimi službami. Poglejmo.

Facebook ima trenutno skoraj poldrugo milijardo aktivnih uporabnikov (ki še kar prihajajo), vendar se njihov pravni oddelek trenutno ukvarja predvsem z enim posameznikom, ki njihove storitve pravzaprav ne želi več uporabljati.

O delu avstrijskega pravnika in aktivista Maxa Schremsa smo že pisali. Njegova zgodba se je začela pred dobrimi štirimi leti, ko je tekom študijske izmenjave v ZDA poslušal predavanja Facebookevega prvega pravnika za vprašanja zasebnosti (chief privacy officer) in bil zelo razočaran nad njegovim, "ameriškim"...

Heise - Facebookovi pogoji uporabe že od začetka terjajo vnos resničnega imena in priimka. Kdor vnese neresnične podatke, mu Facebook račun lahko zapre. Lanskega decembra je to zmotilo nemške varuhe zasebnosti, saj je takšna ureditev v neskladju s TMG (Telemediengeset, Zakon o telemedijih), ki določa, da mora ponudnik storitve omogočiti uporabo telemedija na anonimen način oziroma pod psevdonimom, če tehnične možnosti to dopuščajo. Facebook je trdil, da zanj nemška zakonodaja na tem področju ne velja, ker obdelavo osebnih podatkov za Evropo upravlja irska podružnica. Spor je zato v obravnavo vzelo upravno sodišče v Kielu, ki je pritrdilo Facebooku.

Sodišče je odločilo (razsodbi 8 B 60/12 in 8 B 61/12), da nemška zakonodaja Facebooka v tem primeru ne obvezuje, saj za...