»

Vzorca kovinskega vodika ni več

ScienceAlert - Pred mesecem dni je bila vroča novica, da naj bi na Harvardu uspeli pripraviti kovinski vodik. Novica je požela veliko zanimanja, ker gre za že leta 1935 napovedano obliko vodika, ki se nam je vse odtlej izmikala, in zlasti tudi ker številni strokovnjaki navedbam niso verjeli. Avtorja si s hitro objavo, še preden bi izvedla vse potrebne poizkuse za karakterizacijo, nista naredila usluge. Izmerila sta tlak, nista pa na primer preverila agregatnega stanja vzorca in njegove električne prevodnosti. To bo sledilo kasneje, sta dejala, najprej je bilo bistveno objaviti članek.

Kot kaže, bomo morali na kakršnekoli teste še zelo dolgo čakati, ker vzorca kovinskega vodika ni več. Hranili so ga pri temperaturi blizu...

14 komentarjev

Bojda smo dobili kovinski vodik

Science Magazine - Kot kovine v kemiji poimenujemo snovi, ki imajo delokaliziran elektronski oblak, dobro toplotno in električno prevodnost ter kovinski sijaj. Nekoliko manj znano pa je dejstvo, da lahko kovinsko obliko zavzamejo tudi klasične nekovine, če jih izpostavimo zadostnemu tlaku in dovolj nizki temperaturi. Ogljikove nanocevke ali žveplo pod visokim tlakom sta tipična primera spojin, ki sta kovinska. Že osem desetletij pa znanstveniki poizkušajo pripraviti kovinski vodik, ki so ga teoretični izračuni napovedali davnega leta 1935. Sedaj jim je končno uspelo, trdita Ranga Dias in Isaac Silvera s Harvarda, čeprav v stroki o tem še ni soglasja.

Trden kovinski vodik naj bi imel po napovedih številne zanimive lastnosti, in sicer...

15 komentarjev

Superprevodni rekorder pri -70 °C

Nature - Raziskovalci z Inštituta za kemijo Maxa Plancka so še nekoliko dvignili temperaturo, pri kateri je še vedno mogoče opaziti superprevodnost (prevajanje električnega toka brez upornost). Material iz kovinskega vodikovega sulfida je bil superprevoden do temperature 203 K oziroma -70 °C, kar je absolutni svetovni rekord. Manj priročno je dejstvo, da so morali vzorec izpostaviti tlaku 96 gigapaskalov, kar je približno milijonkrat več od zračnega tlaka ob morju. O tem pišejo v zadnji številki Nature.

Gre za nadgradnjo oziroma dokončanje decembrskega članka, ko jim je uspelo priti do temperature -83 °C. Vse to so že te temperature, ki jih je v laboratorijih mogoče trivialno doseči...

11 komentarjev

Nobelova nagrada za kemijo 2014

Nobelove nagrade - Na sredini tedna razglasitev letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad smo izvedeli, kdo prejme Nobelovo nagrado za kemijo. Za razvoj fluorescenčne mikroskopije so nagrajeni Američan Eric Betzig, Nemec Stefan W. Hell in Američan William E. Moerner. S svojimi odkritji so omogočili razvoj nove veje optične mikroskopije, ki omogoča vpogled v strukture, ki so manjše od valovne dolžine vidne svetlobe.

Več kot sto let je v mikroskopiji veljala dogma, ki jo je leta 1873 postavil Ernst Abbe in ki pravi, da ni mogoče opazovati predmetov, ki so manjši od polovice valovne dolžine svetlobe. Za vidno svetlobo to pomeni, da je meja okrog 200 nanometrov. Mejo bi lahko pomaknili niže z uporabo svetlobe krajše valovne dolžine, a ima ta že višjo energijo in...

4 komentarji

Nova alotropska modifikacija ogljika teoretično stabilna

T-ogljik iz več zornih kotov.

vir: PhysOrg.com
PhysOrg.com - Če smo včasih v učbenikih prebrali, da ogljik tvori tri alotropske modifikacije (amorfno, grafitno in diamantno), jih danes poznamo še cel kup. Odkrili so fulerene, grafen in ogljikove nanocevke, če omenimo le najpogostejše. Ab initio izračuni ekipe kitajskih znanstvenikov s Podiplomske šole Kitajske akademije znanosti pa kažejo, da obstoji še ena stabilna alotropska modifikacija ogljika, ki so jo poimenovali T-ogljik. O odkritju poročajo v članku T-Carbon: A Novel Carbon Allotrope, ki je objavljen v reviji Physical Review Letters.

T-ogljik si lahko predstavljamo kot izpeljanko iz strukture diamanta, v katerem vsak ogljikov atom zamenjamo s tetraedrom ogljikovih atomov (podobno, kakor lahko v...

4 komentarji

Izdelan čip iz prepletenih nanožic

vir: Nature
Nature - V novi številki revije Nature znanstveniki z Univerze Harvard s sodelavci v članku Programmable nanowire circuits for nanoprocessors pišejo, da so uspešno sestavili mikročip iz samih nanometrskih delcev.

Medtem ko je moderna elektronika narejena z odtiskovanjem vzorcev na "prazne" polprevodniške čipe, so to pot znanstveniki začeli drugače. Iz germanija so izdelali 10 nanometrov široke vodnike, ki so jih nato nanesli na rezino...

14 komentarjev