Secure List - Nova zvrst malwara je v zadnjem času prizadela brskalnika Chrome in Firefox. Zlobna koda, poimenovana Reductor, je sposobna prestrezati šifriran promet, prvi so jo že aprila letos odkrili pri Kaspersky Labs, kjer so o njej pripravili tudi poročilo. Reductor sam po sebi ne poskuša dešifrirati samih omrežnih paketkov, namesto tega v brskalniku prilagodi notranji generator psevdonaključnih števil (PRNG), ki omogoča zasebnost povezave med strežnikom in odjemalcem. Ko je enkrat nameščen, spremlja spletni promet okužene naprave, obenem pa omogoča tudi oddaljeni dostop do naprave; napadalci lahko prek njega prenašajo, nalagajo in zaganjajo poljubne datoteke. Reductor je tako redek primer zlobne kode, ki omogoča vse našteto.

Kot se je pokazalo, so okužbe sistema večinoma potekale prek prenosov programov iz spletnih strani z "warez" programsko opremo, ki pa sama po sebi ni bila okužena. Napadalci so namestitveno datoteko namreč med prenašanjem prestregli in jo "on the fly" opremili z...

Wired News - Ko je proizvajalec omrežne opreme Juniper decembra lani javno objavil, da so v svojih napravah našli dvoje stranskih vrat, ki jih je tja podtaknil neznani napadalec, in razkril podrobnosti, je požel odobravanje javnosti. Toda poznejša analiza kode je pokazala nekaj neverjetnih naključij, ki pričajo, da Juniper verjetno ni govoril popolne resnice, piše Wired.

Ena izmed izmed lukenj je bila posledica uporabe ranljivega algoritma Dual EC za tvorbo psevdonaključnih števil. Da njegova uporaba ni varna, se je vedelo že od konference avgusta 2007, številni pa verjamejo, da je ranljivosti tja namenoma postavila kar NSA. Juniper je trdil, da uporablja poleg Dual EC še drugi algoritem za tvorbo naključnih števil, in sicer ANSI X.9.31. Izkazalo se je, da se zaradi...

Slo-Tech - Začenja se največja revizija odprte kode v zgodovini, v sklopu katere bodo pregledali 447.247 vrstic kode v 14 programskih jezikih, ki sestavljajo aktualno verzijo OpenSSL. Projekt, ki so ga napovedali že lani, se začenja skoraj leto dni po odkritju hude ranljivosti heartbleed. Zaradi lanskih dogodkov se je začel tudi razvoj razvejitve (fork) LibreSSL ter Googlovega BoringSSL. Številni analitiki sicer menijo, da je revizija kode OpenSSL nepotrebno zapravljanje časa in da bi bilo bolje vse skupaj napisati na novo - torej investirati v LibreSSL - a CII vztrajajo, da je revizija kode pomembna. Dodajajo, da počno še marsikaj drugega, vse v želji poskrbeti, da bo infrastrukturno pomembna odprta koda brez ranljivosti.

V Core...

Washington Post - Raziskovalci pri INRIA, Microsoft Research in IMDEA so odkrili resno ranljivost v implementaciji TLS/SSL, ki prizadene odjemalce, ki uporabljajo OpenSSL (npr. naprave z Androidom) in Applove odjemalce (naprave z iOS in Mac OS X), piše Washington Post. Ranljivi so tudi...

Ars Technica - LibreSSL, ki je nastal iz OpenSSL s čiščenjem kode in odstranjevanjem nepotrebnih funkcionalnosti, je prilezel do verzije 2.0.0, ki pa je imenu navkljub še vedno nedokončana. Toda pokazalo se je, da je odstranjevanje funkcionalnosti OpenSSL dvorezen meč, saj je LibreSSL v trenutni verziji v nekaterih pogledih nevarnejši od predhodnika.

Težave tičijo v generatorju psevdonaključnih števil (PRNG), ki je pri šifriranju izjemno pomemben. Algoritem Dual EC DRBG za tvorjenje psevdonaključnih števil je na primer imel ranljivost, ki jo je NSA izkoriščala za prisluškovanje. Pregled kode LibreSSL je pokazal, da ima ta pomanjkljiv PRNG.

Zgodi se namreč lahko, da začne PRNG vračati ista naključna števila. To se lahko primeri, kadar ima več inačic procesa v Linuxu isto številko PID. Linux...

Slo-Tech - Dva meseca po najavi paketa LibreSSL, ki nadomešča OpenSSL oziroma predstavlja razvejitev (fork), bomo dobili še tretjo varianto. Google je najavil BoringSSL, ki predstavlja Googlovo lastno inačico.

Spomnimo, da je plaz vprašanj o zanesljivosti OpenSSL-a in njegove alternative verzije sprožila ranljivost Heartbleed, ki je od marca leta 2012 do letošnjega leta omogočala pridobitev neposrednega dostopa do pomnilnika v strežniku in razkritje podatkov v njem, vključno s šifrirnimi ključi. To je poleg žolčnih debat sprožilo nastanek LibreSSL in zaposlitev večjega števila razvijalcev in vzdrževalcev "starega" OpenSSL. Sedaj pa prihaja še Googlov BoringSSL.

Google pravi, da BoringSSL ne bo povzročal težav v trenutnem razmerju moči. Še vedno bodo finančno podpirali Core Infrastructure...

Slo-Tech - Fundacija Linux je napovedala, da bo financirala temeljit pregled kode OpenSSL in zaposlitev dveh razvijalcev s polnim delovnim časom, v kar jih je prepričal odkrit hrošč Heartbleed. Čeprav trenutno že teče projekt LibreSSL, v sklopu katerega pripravljajo vitkejše in preverjene knjižnice, je tudi razvoj OpenSSL prav tako pomemben, zlasti ker LibreSSL ne bo podpiral vseh funkcionalnosti.

Doslej je bil OpenSSL kadrovsko in predvsem finančno zelo podhranjen, kar se je odrazilo tudi na kakovosti kode. Zato je...

ZDNet - Ekipa, ki razvija operacijski sistem OpenBSD, je začel ločen razvoj razvejitve iz OpenSSL (fork), ki se bo imenoval LibreSSL. Že dlje časa je znano, da je OpenSSL dokaj okoren in da vsebuje precej kode, ki so jo razvijalci že dlje časa nameravali odstraniti, pa tega niso storili. Ranljivost heartbleed, ki so jo nedavno odkrili v OpenSSL, pa je pospešila načrte o temeljiti prenovi. To so razlogi, da dobivamo LibreSSL.

LibreSSL bo tako očiščen, popravljen in bolj vitek OpenSSL, pojasnjuje Theo de Raadt, vodja...

Ars Technica - Letos ni ravno najboljše leto za varno spletno komunikacijo, še posebej ne za dvojček SSL/TLS. Konec februarja smo lahko brali o nemarni kodi za preverjanje pristnosti strežniških certifikatov v Applovem iOS/OS X, še ne dva tedna zatem pa o kar 9 let stari podobni luknji v odprtokodni knjižnici GnuTLS. Malo poenostavljeno rečeno je kazalo, da prav nihče več ne zna pravilno preveriti pristnosti strežniške strani komunikacije.

Zdaj smo dobili še eno luknjo, tokrat na strežniški strani. Pomanjkljiva...

Slo-Tech - Kot poročajo na poštnem seznamu Debianove skupine za zagotavljanje informacijske varnosti, je raziskovalec Luciano Bello odkril, da OpenSSL paket Linux distribucije Debian vsebuje predvidljiv generator naključnih števil.

Do napake je prišlo zaradi prilagoditev paketa distribuciji Debian, kar pomeni, da so neposredno prizadeti samo Debian in na njem temelječi sistemi (tudi Ubuntu!). Ranljivost vsebujejo vse različice openssl kasnejše od 0.9.8c-1, ki je bila sprejeta v Debianova skladišča 17. septembra 2007.

Zaradi ranljivosti se priporoča menjavo vseh kriptografskih ključev za SSH, OpenVPN, DSNSEC, SSL/TLS ter ključe uporabljene v X.509 certifikatih. Prav tako so kompromitirani tudi vsi DSA ključi uporabljeni za podpisovanje in avtentikacijo, saj Digital Signature Algorithm uporablja ranljivi naključni generator števil. GnuPG in GNUTLS ključi niso kompromitirani.

Uporabnikom Debiana, Ubuntuja in ostalih na Debianu temelječih distribucij svetujemo čimprejšnjo varnostno posodobitev...