Slo-Tech - Italijansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so na vseh svojih računalnikih začeli prehod s pisarniškega paketa Microsoft Office na odprtokoden brezplačen LibreOffice. To so napovedali že septembra lani, sedaj pa je stekla tudi operativna faza projekta. Gre za drugi največji prehod na odprto kodo v Evropi, ki naj bi italijanskemu obrambnemu ministrstvu prihranil 26-29 milijonov evrov.

Kot so pojasnili, bodo do leta 2017 migrirali 75.000 računalnikov oziroma 70 odstotkov vseh, do leta 2020 pa še preostalih 25.000. Prvotne ocene so sicer napovedovali popoln prehod že letos, a se to ne bo zgodilo. Razlog so obstoječe pogodbe, ki se iztečejo na te datume, zato nima smisla hiteti. So pa prehod že izvedli na 5.000 računalnikih, na katerih osebje že uporablja LibreOffice. Podporo nudi LibreItalia, ki bo pod licenco copyleft...

Slo-Tech - Danes je luč svet ugledala nova verzija odprtokodnega pisarniškega paketa LibreOffice, ki je nastal z razdružitvijo od OpenOfficea. Kot se za velike verzije spodobi, prinaša cel kup popravkov in izboljšav ter spoliran uporabniški vmesnik.

LibreOffice podpira Linuxove distribucije na osnovi Red Hata in Debiana (torej vse najpopularnejše), Mac OS X 10.8 ali novejši ter Windows Visto ali novejši, pri čemer velja izpostaviti podporo tudi za še svež Windows 10. Slednji ima sicer okleščeno verzijo Officea neposredno na voljo, skupaj s podporo za posodobitve v oblak, a to ne pomeni, da je LibreOffice brez pomena. Še zlasti na Windows 7, ki ima po nekaterih statističnih podatkih še vedno več kot polovico tržnega deleža! LibreOffice ima 80 milijonov uporabnikov, ki...

GNOME - The Document Foundation je včeraj izdal že četrto večjo posodobitev odprte pisarniške zbirke LibreOffice od lanskega odcepa od oraclovega OpenOffica. V različici 3.6 je kup manjših novosti za Writer, Impress in Calc, nekaj olepšav uporabniškega vmesnika, izvozno/uvoznih filtrov in podobnih popravkov. A še bolj zanimivo je dogajanje pod pokrovom, pri čiščenju stare in nemodularne kode še iz časov OOo-jevega predhodnika StarOffice.

Razvijalci so vse od lani uspeli pobrisati okvirno 5000 metod, ki se niso nikjer več uporabljale (dead code), tako da jih zdaj ostaja le še nekaj sto, ki pa bodo zahtevale večje posege v reorganizacijo kode. Podobna zagonetka je bila z znatno količino nemško jezičnih komentarjev v kodi, ki jih desetčlanska skupina prostovoljcev sicer...

Twitter - V mestu Porto Alegre na jugu Brazilije se je sinoči zaključil Mednarodni forum o prostem programju (FISL 12), južnoameriški ekvivalent februarske konference FOSDEM (Bruselj). Skoraj 7000 udeležencev je lahko izbiralo med več kot 300 predavanji tekom štirih dni; za konec pa sta brazilska vlada in predstavniki brazilske BrOffice podpisala pismo o nameri, s katerim je vlada obljubila sponzoriranje več razvijalcev za delo na projektih LibreOffice in OpenOffice.org.

Brazilci sicer sodijo med večje navdušence nad odprto pisarno. Že več let imajo ustanovljeno posebno fundacijo BrOffice, ki je najprej skrbela za prevod in lokalizacijo pisarne, potem pa še organizirala razvijalsko skupnost in začela aktivno prispevati popravke in izboljšave. Po razdelitvi skupnosti na Oraclov OpenOffice in LibreOffice so bili eni od prvih donatorjev in podpornikov fundacije Document Foundation, ki skrbi...

Slashdot - Le dober dan po objavi Oraclove odločitve, da kodo projekta OpenOffice dajo v varovanje Apache projektu in ne njim, je Document Foundation predstavil predogledno različico LibreOffice 3.4.0. Gre za njihovo drugo večjo izdajo, za zdaj namenjeno predvsem testerjem in drugim entuziastom (early adopters), ki bi radi videli, kako napreduje delo. Za poslovne uporabnike bo poskrbljeno s kasnejšo izdajo.

Na različici je dela skupaj 120 razvijalcev, ključne spremembe pa so prenovljen uporabniški vmesnik Writerja, Calca in ostalih komponent (glej sliko), boljša podpora za mednarodne pisave, podrobnejši izris črk s subpixelingom (po...

Heise - Ko je Oracle kupil Sun, je s tem pridobil tudi nadzor nad odprtokodnim pisarniškim paketom OpenOffice. Nekaj mesecev kasneje se je projekt OpenOffice ločil od Oracla, tako da je nastala samostojna oddvojitev LibreOffice. Razvija jo The Document Foundation, projekt pa je zasnovan kot popolnoma odprt pisarniški paket. Oracle je medtem delal na polkomercialni verziji OpenOffice.org. Distribuciji sta se začeli oddaljevati, saj je vsaka pridobila nekaj funkcij, ki jih druga ni imela. Ker Oracle ni uspel iztržiti dovolj iz OpenOfficea, je napovedal njen konec, a so bili o podrobnostih sila skopi.

Sedaj je znanega več. Oracle bo iz OpenOfficea napravil projekt Apache Incubator, ne bo pa ga prepustil The Document Foundation. V izjavi so zapisali, da bo s tem "OpenOffice.org dobil zrelo, odprto in uveljavljeno infrastrukturo za svetlo prihodnost. Model Apache Software...

The Register - Projekt odprtokodnega pisarniškega paketa OpenOffice se je ločil od Oracla, kateri je pridobil nadzor nad njim s prevzemom prejšnjega skrbnika Suna. Odslej bo nad razvojem OpenOffica bdel neodvisen komite razvijalcev in projektnih menedžerjev v lokalnih jezikih. Projekt OpenOffice.org se za zdaj imenuje The Document Foundation, medtem ko je paket OpenOffice prejel začasno ime LibreOffice.

Oracle so seveda povabili, da postane član nove fundacije in obdrži nekaj besede pri razvoju. Prav tako so ga prosili, da jim odstopi pravico do uporabe znamke OpenOffice.org, ki jo ima. Če jim je ne bo, se bomo morali privaditi na ime LibreOffice. Oracle medtem razvija zaprtokodni...