Slo-Tech - Angleščina je težka, angleška slovnica pa ni. Besedišče v angleškem jeziku je eno najbolj razgibanih in med največjimi na svetu, medtem ko so stavčne strukture v povprečju preproste. Na drugi strani so jeziki, kamor sodi tudi slovenščina, ki nimajo tako obširnega besedišča, a imajo zelo zapleteno slovnico s številnimi pregibnimi vrstami. Zdi se, da so jeziki z velikim številom govorcev kompleksni v besedišču in preprosti v slovnici (angleščina,...

Google - Medmrežje je naokoli dovolj časa, da je korenito spremenilo način, kaj in kako govorimo. To so pripoznali tudi v uglednem angleškem slovarju Oxford English Dictionary, ki ga kljub načelni deskriptivni naravi mnogi štejejo kot enega izmed normativnih vodičev rabe jezika. V novi izdaji bomo v njem našli tudi internetne okrajšave.

Polnopravne članice angleškega besedišča so postale besede, kakršne so OMG (Oh my God, o moj bog), LOL (laughing out loud, na glas se smejem), IMHO (in my humble opinion, PMSM, po mojem skromnem mnenju) in celo BFF (best friends forever, najboljša prijatelja za zmeraj). Zanimivo je, da čeprav večino teh besed poznamo z interneta, niso vse nastale tod.
...

CNet - Internet vpliva na vsa področja našega življenja in nanj seveda ni imun niti jezik. Medtem ko se pri nas na vse kriplje trudimo jezik ubraniti pred novimi besedami, s čimer mu delamo medvedjo uslugo, saj namesto lepega slovenskega neologizma skozi stranska vrata vanj tihotapimo tuje spakedranke, so angleško govoreči strpnejši.

Ameriški New Oxford American Dictionary je izbiral besedo leta 2009 - zmagal je glagol unfriend (po svoje čudno, da ga niso imeli, saj beseda unfriended obstaja že od pamtiveka), ki ga je vpeljal Facebook in pomeni nekoga odstraniti s seznama prijateljev. Roko na srce, kaj pretirano inovativni tile Američani niso, saj je slovenščina prav enako besedo v samostalniški obliki že zdavnaj imela in jo tudi poslala na smetišče zgodovine, medtem ko jo naši južni sosedje še vedno živo uporabljajo.

V finalni izbor so se s tehniškega področja prebile še besede hashtag s Twitterja, intexticated, netbook, paywall in sexting. Cenjene bralce vabimo, da poskusijo poiskati...

Jaz - Hvala Tomiju, ker me je opozoril na zares zanimivo novico na The Registeru. Govori o določeni mega bogati Stephanie Shirley, ki je Oxfordski univerziteti donirala 10 milijonov funtov za ustanovitev "The Oxford Internet Institute", ki naj bi postal center globalnega cyber raziskovanja. OII center naj bi se nahajal v Balliol fakulteti, ukvarjal pa naj bi se z raziskovanjem internet zdravstva, vpliva interneta na glasbo in umetnost itn. Me prav zanima kaj se bo iz tega izcimilo, še posebej glede na zadnje afere, ki obkrožajo Oxfordski inštitut v povezavi z internetom. Kot veste, je Oxford prejšnji mesec začel s SETIju podobnim projektom, ki naj bi pomagal odkriti zdravilo za rak, toda kmalu se je izkazalo, da so računsko moč prijavljenih računalnikov (okoli 25.000) prodajali najboljšim ponudnikom. Krneki...

Slashdot - Zadnje čase je mogoče opaziti, da se na mreži pojavlja vse več (distributed) programov z raznimi plemenitimi nameni, kot je raziskovanje zdravila za rak ali AIDS. Po pravici povedano osnovni namen SETIja, torej iskanje vesoljčkov ob teh srceparajočih programih kar izgubi na pomenu, in opaziti je, da se tudi Slo-Techerji navdušujejo nad njimi. No, izkazalo se je, da program univerze na Oxfordu le ni tako plemenit, kot se zdi. Za vsem skupaj namreč stoji popolnoma komercialno podjetje iz Austina, ki moč vaših procesorjev prodaja najboljšem ponudniku ali pa vaše računalnike izkorišča za testiranje/nabijanje obiska določenim stranem. Kako plemenito, kajne? Pa da ne boste mislili, da gre za nekakšne govorice... Člankom s Slashdota pa menda gre verjeti?
Jaz bom kar ostal pri SETIju .

The Register - Univerza v Oxfordu bo začela raziskovalni projekt v SETI stilu za raziskovanje zdravil za raka. Organizatorji upajo, da se bo 6 milijonov ljudi vključilo v ta projekt, ki vključuje dol-povleko programa in uporabo zmogljivosti računalnika za obdelavo podatkov. To bi pohitrilo proces odkrivanja zdravil za 3-5 let.
Več informacij o tem projektu lahko najdete tukaj, kjer lahko tudi dol-povlečete program za ta projekt.