Tweak Town - Na TweakTown so si ogledali ploščo podjetja FIC, ki je grajena na KT400 čipovju primernem za AMD procesorje. Gotovo ni omembe vredno, da je na plošči USB2.0 in Firewire ter seveda AGP 3.0. Plošča je bila ocenjena z 9.5 točkami, po čemer lahko sklepamo, da si jo je vredno ogledati. V času, ko so matične plošče vseh možnih barv, je ta plošča še vedno v stari zeleni barvi. V SiSoft Sandri je plošča celo premagala Shuttlovo izvedenko KT400. Klik!

Tom's Hardware - Na Tom's Hardware so dobili v roke še neuradno izdano Viino čipovje KT400. V članku je opisana razlika med novim čipovjem in starima KT333 in KT266A ter dodobra razložena zgradba in delovanje KT400 čipovja.

Preizkusili so QDI Kudoz 7X matično ploščo. Sintetičnih testov in primerjave hitrosti s strima čipovjema ni, so pa pošarili po BIOSu in si ogledali različne nastavitve, ki jih ta plošča prinaša.
Branje je zanimivo predvsem, če vas bolj kot test plošče zanima zgradba in teorija delovanja novega čipovja. Klik!

Tweak Town - S predstavitvijo Viinega nabora KT333, ki končno ponuja ATA-133, podporo pomnilniku PC2700 DDR SDRAM in še nekaj dobrot, so se pojavile številne matične plošče, ki ciljajo na OEM ali na bolj prestižni overclockerski trg. Med ploščami, ki spadajo na slednje področje smo lahko že dalj časa opazovali Epoxove primerke, sedaj pa se je matičnim ploščam na KT333 čipovju pridružil še Gigabyte s svojo ploščo GA-7VRXP. To ploščo so opisali na znani strani Tweak Town in niso si mogli kaj, da je nebi opisali s samimi presežniki. Seveda upravičeno, saj se je Gigabyte iz dokaj neznanega proizvajalca s predstavitvijo AMD-jevih procesorjev spremenil v velikana na področju matičnih plošč. Test je napisan zanimivo in ni razvlečen, poleg tega pa boste iz njega izvedeli marsikatero zanimivost o tej izjemni plošči. Priporočeno branje.

X-Bit Labs - VIA KT266A postaja vse bolj priljubljen nabor med proizvajalci matičnih plošč. Tudi med tistimi, ki niso nikoli marali VIA naborov. Nekateri velikani, kot so npr. Gigabyte so celo izjavili, da v nadaljnje ne mislijo več podpirati hroščatih Viinih naborov, vendar so se kasneje, ko so si pobliže ogledali KT266A premislili, saj bo le-ta (vsaj po performansah sodeč) prava bomba med Athlon nabori. Temu priča tudi dejstvo, da je KT266A iz dneva v dan bolj priljubljen, saj ga podpira vedno več proizvajalcev - med drugimi tudi MSI, ki je pred kratkim predstavil ploščo z imenom K7T266 Pro2-RU. Plošča je narejena za ohišja ATX in vsebuje 3 DIMM reže v katere lahko vtaknemo do 3GB PC1600/PC2100 DDR SDRAM pomnilnika, ter 5 PCI, 1 CNR in 1 AGP 4x režo. Ker pa postaja navijanje vse bolj priljubljeno, se je MSI odločil, da v to ploščo vgradi tudi nekaj "lahkih" overclockerskih nastavitev, kot so spreminjanje FSB-ja in voltaže procesorja.
Za ostale razvajence, pa bo plošča ponujala opcijsko...

X-Bit Labs - Plošče, ki bodo narejene okoli VIA KT266A nabora so naslednje:

• ABIT KR7


• AOPEN AK77 PlusA


• ASUS A7V266-A


• CHAINTECH 7VJDA


• EPOX 8KHA2


• FIC AN11A


• MSI K7T266 Pro2


• SHUTTLE AK31 Rev3


• SOYO K7VA Dragon

Kljub tem najavam pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da je bil nabor plošč na KT266 skoraj dvakrat večji, kot trenutni na KT266A. Razlogov za to je več. K266A je še sorazmerno svež nabor zato tudi ne moremo pričakovati kakšnega velikega odziva, saj ostali proizvajalci najverjetneje še čakajo, kako se bo stvar obnesla v praksi. Drug razlog je, da je VIA dobila hudo konkurenco v obliki zelo dobrega AMD760 in odličnega SIS735, ki sta navdušila marsikaterega proizvajalca matičnih plošč. Nekateri pa se samo ogibajo Viinih naborov. Tak je na primer Gigabyte, ki je izjavil, da ne bo več uporabljal Viinih DDR Socket A naborov. Vsi vemo zakaj ... ;).
Prej omenjene plošče lahko pričakujemo oktobra.

X-Bit Labs - Sodeč po tej novici na X-bit labsih izgleda, da bo VIA poizkušala proizvajalce matičnih plošč preusmeriti iz KT133 na KT133E chipset. VIA pravi, da je KT133E, KT133A, vendar ne podpira AMD-jevega 266 MHz vodila. KT133E in KT133A sta v bistvu popolnoma združljiva chipseta (beri: enaka). Edina razlika med njima je, da proizvajalci na KT133A natikajo železna hladilna rebra, na KT133E pa plastična rebra. S tem hoče VIA dokazati, da je KT133A mišljen za višje frekvence, KT133E pa za nižje. Resničnost je drugačna, saj se odsotnost kovinskega hladilnika na KT133E ne pozna preveč. Najvišji doseženi frekvenci teh dveh chipsetov se razlikujeta samo za 5-10 MHz. Čeprav KT133E uradno ne podpira procesorjev na 133 MHz vodilu, se v praksi izkaže, da z njimi deluje čisto v redu. Zanimivo, kako lahko podjetja zapeljejo kupce . Matične plošče, ki bazirajo na tem chipsetu trenutno ne dopuščajo navijanja čez 117 MHz, vendar se bodo gotovo pojavile tudi take, ki bodo omogočale navijanje FSB-ja do 133...

X-Bit Labs - FIC je na področju matičnih plošč, ki podpirajo AMD-jeve procesorja kar znano podjetje, saj je bil eden izmed prvih podpornikov prvih Athlonov. Pred kratkim so predstavili svojo prvo matično ploščo, ki bazira na KT266 chipsetu - AN11. Ker plošča bazira na KT266 čipovju, podpira tudi Viino V-Link tehnologijo, ki omogoča višje hitrosti sistemskega vodila (266 MHz). Plošča ima 1 AGP 4x, 5 PCI, 1 ACR in 3 DIMM (do 3GB of DDR SDRAM), vsebuje pa še Viino zvočno kartico, ki je integrirana v Southbridge, ATA 100 krmilnik s podporo RAID-u in 4 USB vtiče. Zraven plošče dobimo tudi nekaj uporabnih programov, omogoča pa tudi overclockerske nastavitve. Več o plošči tukaj.

Overclockers Online - Po velikih uspehih na področju matičnih plošč in kasneje tudi grafičnih kartic, se tvrdka ABIT podaja tudi v svet zvoka in zvočniških naprav. Sestavili so zanimiv sistem zvočnikov za prostorsko ozvočenje vašega računalnika poleg pa nudijo tudi zvočno kartico z njihovim logotipom. Naj takoj povem, da ne gre za kakšen HighEnd sistem ampak predvsem za cena/kvaliteta optimiziran sistem, ki pa kljub vsemu ponuja veliko.Set 6ih njihovih zvočnikov vas bo olajšal za 210$, če pa želite tudi zvočno kartico, bo vaša denarnica tanjša še za dodatnih 55$. Edina resna zamera gre zvočni kartici - EAX in A3D nimata strojne podpore. Vsekakor pa je cena ugodna. Zelo izčrpen članek najdete tukaj.