The New York Times - Ko so se leta 2010 na spletu razširila poročila o nenavadnem črvu Stuxnet, ki je z domala kirurško natančnostjo onemogočal iranski jedrski program, je sum hitro padel na ZDA in Izrael. Čeprav se je Stuxnet razširil po več državah na Bližnjem vzhodu, je bil skoncentriran predvsem v Iranu, in sicer v podzemeljski jedrski centrali za bogatenje urana Natanc. Analiza je pokazala, da je imel Stuxnet premeten cilj čim bolj neopazno sabotirati delovanja centrifug za bogatenje urana, kar je okrepilo sume o politični motiviranosti piscev. The New York Times danes ekskluzivno poroča, da sta za Stuxnet resnično odgovorna ZDA in Izrael.

Projekt naj bi se začel leta 2006, ko je administracija takratnega predsednika Georgea W. Busha razmišljala, kaj...

Slo-Tech - Slavni črv za sabotažo iranskih centrifug za bogatenje urana Stuxnet, o katerem smo obširno poročali in ki naj bi bil ameriško-izraelske provenience, je bil v medijih predstavljen kot izjemno dovršen kode, ki se je dolgo časa uspešno skrival pred odkritjem in premeteno uporabljal funkcionalnosti sistemov SCADA. Vsi niso tega mnenja. Na Root Labs lahko preberemo zanimiv blog, v katerem avtor utemeljuje, zakaj je Stuxnet pravzaprav prej v sramoto kakor v ponos svojim stvariteljem, in ki ponuja zanimiv vpogled v delovanje.

Kot pojasnjuje, Stuxnet uporablja zgolj osnovne trike za prikritje obstoja (obfuscation), ki jih poseduje vsak v zadnjem času napisan kos malwara, in nič...

The New York Times - Od lanskega poletja in predvsem jeseni smo intenzivno pisali o naprednem črvu Stuxnet, ki je pretkano napadel iranske obrate za bogatenje urana. Sabotaža ni bila popoln razpad sistema, ampak je zvito spreminjal frekvenco vrtenja centrifug, da nadzorniki ne bi ugotovili, kaj gre narobe. Ker je bil črv napisan elegantno in ker je bil poleg tega še zelo izbirčen, so se kmalu pojavile špekulacije, da je uperjen samo proti iranskim centrifugam in da je plod kakšne obveščevalne službe. The New York Times je ta konec tedna objavil izčrpen članek, v katerem navajajo podatke anonimnega vira, ki te...

Ars Technica - V zadnjih tednih je na spletu vroča tema črv Stuxnet, ki povzroča preglavice Irancem. Industrijski črv, ki je napadal sisteme SCADA, je udrihal predvsem po iranskih obratih, nekoliko manj po indijskih in indonezijskih, medtem ko drugod po svetu težav praktično ni bilo. Špekulacij, zakaj črv napada ravno Iran, je bilo na internetu nešteto: bodisi je tako napisan bodisi so Iranci samo neznansko malomarni. Kakorkoli že, Iranci imajo toliko težav, da so na pomoč pod mizo poklicali tudi tujce.

Ena izmed strani, ki je najbolj vestno pokrivala celotno zgodbo o Stuxnetu, je bila Ars Technica. In Irance je razgaljenje njihove nemoči pred širnim spletom tako razjezilo, da so omenjeno stran v Iranu kar blokirali. Dosegljiva je bila še 27. septembra, potem pa število obiskov iz iranskega naslovnega prostora pade na nič. Obiskovalci iz te države dobijo napako 403, kar je po besedah seznanjenih klasičen odziv na...

CNet - V zadnjih tednih smo več pisali o nadležnem računalniškem črvu, s katerim imajo probleme zlasti Iranci, v manjši meri pa tudi Indonezijci in Indijci. Črv napada Siemensove SCADA-sisteme in ker je napisan precej dovršeno, so se takoj pojavila namigovanja, da je njegov namen sabotirati iranski jedrski program. Te so še bolj podžgale novice, da imajo Iranci precej težav z odstranjevanjem črva. Ker je na spletu ogromno raznih podatkov o Stuxnetu, tudi povsem izmišljenih informacij, je Elinor Mills na Cnetu opisala nekaj dejstev, kaj Stuxnet sploh je.

Iran sicer trdi, da je program napisan načrtno za uničenje njihove industrije in da so avtorji programa Američani ali Izraelci,...

ComputerWorld - V zadnjih tednih je na spletu moč več prebrati o računalniškem črvu Stuxnet, ki je bil prvič odkrit junija letos na iranskem sistemu. Črv se širi po okolju Windows, a je zanimiv, ker napada Simensove sisteme WinCC/PCS 7 SCADA, ki se uporabljajo za nadzor in krmiljenje industrijskih procesov. Črv ima tudi sposobnost reprogramiranja PLC-jev in maskiranja sprememb, s čimer lahko povzroči resno škodo. Črv se je razširil predvsem po Iranu, Indiji in Indoneziji, je pa njegova koda izjemno dovršena, saj meri pol megabajta in je napisana v več programskih jezikih, kar je za črve sila neobičajno.

Prav zaradi tega so že od samega začetka špekulirali, da je bil lansiran s posebnim namenom....