Slo-Tech - Univerza v Kjotu je zaradi tehnične napake izgubila 77 TB podatkov, vključno z nekaterimi varnostnimi kopijami. Incident se je zgodil med 14. in 16. decembrom, med njim pa je izginilo 34 milijonov datotek 14 raziskovalnih skupin. Od teh so štiri tako prizadete, da dela ne bodo mogle obnoviti iz drugih varnostnih kopij. Vse prizadete uporabnike so o težavi že obvestili, podrobnosti pa javnosti niso razkrili.

Univerza v Kjotu sodi med najuglednejše svetovne univerze. Znana je zlasti po svojih raziskavah na področju kemije, dobri pa so tudi v biologiji, fiziki, vedah o materialih in medicini. Za računske probleme uporabljajo sistem Hewlett Packard Cray in podatkovni sistem DataDirect ExaScaler. Po incidentu, ko je rutinski postopek ustvarjanja varnostne kopije iz še nepojasnjenih razlogov uničil podatke, so ustavili vso varnostno kopiranje. V tem mesecu bodo vzpostavili nov sistem za ustvarjanje varnostnih kopij, hkrati pa bodo poleg polnih kopij shranjevali tudi inkrementalne...

Telegraph News - Dlakavi mamut (Mammuthus primigenius) je vrsta mamuta, ki se je pojavil okoli 150.000 let pred našim štetjem in domala izumrl pred 10.000 leti ob koncu pleistocena. Od zadnjega naravnega habitata (živel je še na odmaknjenem Wrangelovem otoku) se je poslovil pred 3.700 leti in od takrat vrsta velja za izumrlo. To se utegne v prihodnjih letih spremeniti, saj japonski znanstvenik po vzoru Jurskega parka želi mamuta oživiti.

V 90. letih preteklega stoletja so v sibirskem permafrostu našli nekaj zamrznjenih kože in mišic, iz katerih so želeli izolirati DNK mamuta. Celice so bile zaradi mraza preveč poškodovane, da bi jim s takratno tehnologijo in znanjem uspelo.

Japonski znanstvenik Teruhiko Wakajama je leta 2008 razvil tehniko, ki je...

Slo-Tech - Znanstveniki na teksaškem M.D. Anderson Cancer Centru so vzredili samce in samice miši, ki imajo genetski material dveh očetov. O odkritju poročajo v članku Generation of viable male and female mice from two fathers, ki je objavljen v reviji Biology of Reproduction.

Ekipa pod vodstvom Richarda Berhringerja je 13 dni po oploditvi izolirala mišje embrionalne fibroblaste iz zarodka moškega spola in iz njih pripravila linijo induciranih pluripotenčnih matičnih (iPS) celic. Približno odstotek teh celic je spontano izgubilo kromosom Y, tako da je ostal genotip X0 (to se lahko zgodi pri normalnem človeškem spočetju, rezultat je Turnerjev sindrom). Te celice so nato vbrizgali v

Discovery News - Japonski znanstveniki z Univerze Keio v Tokiu so s terapijo z matičnimi celicami opicam, ki je imela poškodovano hrbtenjačo, povrnili dobršen del gibljivosti okončin. Vodja skupine Hidejuki Okano pravi, da gre za prvi primer, ko so od vratu navzdol paraliziranemu primatu uspeli vrniti gibljivost. Že pred tem so podobno storili tudi z mišmi.

Dolgorepi opici so deveti dan po poškodbi vbrizgali...

Slashdot - Sinteza DNK že sama po sebi ni preprost proces, da pa bi DNK uspeli izdelati iz skoraj popolnoma sintetičnih snovi, je bilo do danes nepredstavljivo - a so japonski znanstveniki uspeli premagati tudi to oviro in iz sintetičnih snovi ustvariti zelo stabilno, desnosučno strukturo, ki obeta nove napredke na področju genskih terapij, razvoja na DNK računalnikov in še nešteto drugih futurističnih konceptov.



Stvaritev...

New Scientist - Ste kdaj pomislili, da bi v svoj avto namesto bencina natočili glukozo? Japonski znanstveniki so ustvarili motor, ki ga dejansko poganja glukoza. Bolje rečeno, namenjena je za hrano bakteriji Mycoplasma mobile, ki poganja omenjeni motor. Opazili so, da mikrometer velika bakterija prepleza vsakršen zid. To so izkoristili in naredili neskončni ukrivljeni zid. Naredili so kolo, kakršnega uporabljajo hrčki.



Seveda kolo ni enake velikosti kot hrčkovo, ampak ima le 20 mikrometrov premera in obliko propelerja. Da so s svojim premikanjem bakterije zavrtele propeler, so morali kemijsko modificirati njihovo površino. Kaj so s tem dosegli? Bakterije so postale lepljive in tako so s svojim...

Computer Peripherals - Japonski znanstveniki so pred kratkim objavili resnično revolucionarno tehnologijo za shranjevanje podatkov, ki temelji na steklu in zelo redkem elementu z imenom samarij. S pomočjo njihove tehnike je tako mogoče na s samarijem obdelano steklo zapisovati podatke z zelo kratkimi laserskimi pulsi. Laser na steklu ustvari luminoscentno pikico velikosti 400 nanometrov, pikice pa so med seboj oddaljene samo okoli 100 nanometrov. V en kubični centimeter samarijskega stekla bi tako lahko zapisali kar 1000 GB podatkov, kar je, milo rečeno, ogromno. Seveda pa je tehnologija še v povojih in potreben bo precejšenj napredek, da bo postala splošno uporabna. Femtosekundni laserji so namreč izjemno dragi, samarij je redek, prav tako pa ni znana velikost in poraba energije naprave, ki bi bila potrebna za branje takšnih podatkov. Kljub vsemu pa vsekakor gre za izjemno obetavno tehnologijo, in če vas zanima več, kar pojdite sem.