Guardian - Velike zgodbe iz sveta bitov in bajtov gredo za med in to so v zadnjem času ugotovili tudi hollywoodski studii. Lanski film Socialno omrežje je bil v kinematografih uspešnica, zato ni presenetljivo, da bodo posneli tudi enega po biografiji Juliana Assangea.

Producenta Barry Josephson in Michelle Krumm sta že odkupila filmske pravice za prihajajočo knjigo The Most Dangerous Man in the World, ki jo bo o Julianu Assangeu, vodji Wikileaksa, izdal avstralski pisatelj Andrew Fowler. V njem bo opisano njegovo življenje vse od odraščanja v avstralskem Magnetic Islandu do ustanovitve Wikileaksa leta 2006. Filmski studii menijo, da je njegova življenjska zgodba tako zanimiva, da se po njej splača posneti film. Po besedah producenta bo napeta drama, v...

Guardian - Po poročanju tujih medijev, ki so dobili dokumente v predogled (Guardian, New York Times, Spiegel, El Pais in Le Monde), WikiLeaks danes objavlja svojo naslednjo zbirko dokumentov. Tokrat gre za komunikacije med ameriškim zunanjim ministrstvom ter ameriškimi veleposlaništvi.

Glede na podatke iz Spiegla, je v objavljenih dokumentih Slovenija omenjena 836 krat. Na seznamu cvetk v New York Timesu pa piše, da je ameriška vlada Sloveniji v zameno za sprejem enega zapornika iz Guantanama ponujala avdienco pri Obami (čeprav očitno smo si avdienco želeli mi).

Guardian je tudi objavil povezavo na seznam depeš brez njihove vsebine. Tagi omogočajo najrazličnejše statistične analize.

Dokumenti so sedaj na voljo. (del njih)

Google - Vsem polemikam navzlic Wikileaks ne namerava odnehati, je dejal njihov obraz Julian Assange. Čeprav so stran ZDA obtožile protidržavnega delovanja in začele nagovarjati celo svoje zaveznike k vložitvi obtožnic zoper Assangea, bo stran objavila še preostalih 15 tisoč dokumentov iz ameriške vojne v Afganistanu, ki so jih pridobili. Assange je pojasnil, da je zamik posledica nadrobnega prečesavanja dokumentov z namenom zavarovati življenja afganistanskih civilistov in vojakov, ki bi jih talibani vsled sodelovanja z zavezniškimi silami lahko pobili. Doslej so objavili že več kot 77 tisoč afganistanskih dokumentov.

Obnašanje Wikileaksa buri duhove po vsem svetu, saj gre za trk med pravico javnosti do obveščenosti, varovanjem državnih...

Slo-Tech - Z zadnjimi dokumenti o vojaških operacijah v Afganistanu je stran Wikileaks resnično stopila na žulj ameriški administraciji, zato si ta na vse kriplje prizadeva zapreti stran in zagreniti življenje njenemu vodji Julianu Assangeu. ZDA so tako prosile svoje zaveznice, med njimi Veliko Britanijo, Nemčijo in Avstralijo, da premislijo o vložitvi obtožnic zoper Juliana Assangea. Na ta način mu želijo karseda onemogočiti prosto potovanje po svetu.

ZDA so mnenja, da je početje Wikileaksa grožnja za nacionalno varnost, razkrivanje dokumentov drugih držav pa jih navdaja z upanjem, da bodo tudi te...

Slo-Tech - Wikileaks ima svoje strežnike na Švedskem z razlogom. Ta nordijska država ima namreč eno najbolj rigoroznih zakonodaj, kar se tiče svobode izražanja, novinarske svobode in zaščite virov. Po švedski zakonodaji novinarji identitete svojih virov sploh ne smejo izdati, saj bi v nasprotnem primeru zagrešili kaznivo dejanje. Vir, katerega identiteta je bila izdana brez privoljenja, sme tožiti brezvestnega novinarja in tožbo bo dobil. Tudi organe pregona vežejo enako stroge določbe, saj ne le da novinarja ne smejo zasliševati in od njega terjati razkritja vira, marveč tudi če bi za identiteto vira izvedeli, ga ne smejo preiskovati.

S temi podatki se hvali tudi Wikileaks, a po poročanju...

CNet - Varnostni strokovnjak in sodelavec spletne strani Wikileaks, o kateri se v zadnjih dneh vsled priobčitve mnogo tajnih dokumentov na svojih straneh piše tudi v medijih za širšo javnost, Jacob Appelbaum je bil ob vstopu v ZDA na meji pridržan in zaslišan zaradi omenjene strani.

Appelbaum je v ZDA prispel v četrtek zjutraj na letalu iz Nizozemske, ki je pristalo v Newarku. Po pristanku so ga cariniki potegnili na stran, češ da je naključno izbran za varnostni pregled. Odvedli so ga v sobo in preiskali njegovo prtljago, vključujoč njegov prenosnik. Imigracijski uradniki in cariniki so mu pojasnili, da ni aretiran, marveč le pridržan, nakar so ga zasliševali o projektu Wikileaks, kakšno je njegovo mnenje o vojnah v Iraku in Afganistanu, kje je glavni vodja Wikileaksa Julian Assange itn. Appelbaum brez...

Heise - Po finančnih težavah, ki so povzročile izpad delovanja strani Wikileaks, koder so objavljeni razni tajni dokumenti, je stran ponovno delujoča. Skupaj z vnovičnim zagonom strani so upravljavci postavili tudi uraden blog, kjer bodo lahko poročali o dogajanju obširneje kakor na Twitterju. Z vzpostavitvijo obeh kanalov komunikacije na Wikileaks odgovarjajo na kritike, češ, da delujejo netransparentno. Prav tako so že objavili prve podatke akcije zbiranja sredstev, ki jo je za Evropo vodila Wau Holland Stiftung.

Doslej so izplačali manj kot deset odstotkov zbranih sredstev, kar znaša 30.000 evrov. Trošili so za potne stroške predstavnikov Wikileaks, Juliana Assangeain Daniela Schmitta, strojno opremo in dostop do interneta. Sodelujoči pri Wikileaks ne prejemajo plače, honorarja, dnevnic niti pavšalnega povračila stroškov, je dejal Hendrik Fulda, predsednik Wau Holland Stiftung. Kdor ne verjame, si lahko naroči dokazila, dodaja.

Wired News - Stran Wikileaks, kjer najdemo razne tajne in zaupne dokumente, katerih objave vlade in podjetja najraje ne bi videla, gre v nos mnogo državam. Poročali smo že o več blokiranjih, tudi v demokratičnih Nemčiji in Avstraliji, te dni pa je Wikileaks objavil dokument, ki prikazuje, da so na žulj stopili tudi ameriški administraciji.

V 32 strani dolgem poročilu iz leta 2008 je ameriški vojaški protiobveščevalni center označil Wikileaks kot grožnjo ameriški vojski. V poročilu pišejo, da Wikileaks z objavljanjem tajnih dokumentov vodijo vodo na mlin tujim obveščevalnim agencijam, teroristom in upornikom, kar da je nesprejemljivo. Nadalje razglabljajo, da bi lahko tuje vlade objavile lažne informacije, ki bi poskušale spodkopati kredibilnost ZDA.

Ena izmed idej, kako iztrebiti ovaduhe iz lastnih vrst, je skrajno strog pristop. Vse bi morali identificirati, jih odpusti in kazensko preganjati, s čimer bi uničili zaupanje, ki ga Wikileaks uživa in odvrnili ljudi od objavljanja tajnih...

ITworld.com - Na konferenci Hack In The Box, ki te dni poteka v Kuala Lumpurju v Maleziji, je spletna stran Wikileaks objavila načrt, s katerim želijo na splet pridobiti še več skrivnih dokumentov. Ustvariti nameravajo platformo, prek katere bi lahko časniki, organizacije za zaščito človeških pravic, raziskovalci in ostali po varni povezavi prenesli dokumente na strežnike Wikileaks. Tako bi breme varovanja vira in morebitne pravne sankcije prevzel Wikileaks.

Ko bi preverili avtentičnost materiala, bi z Wikileaks material za nekaj časa (doba embarga) dostavili strani, ki je njegovo objavo vzpodbudila. Ta čas naj bi novinarju ali skupini omogočil, da napišejo zgodbo o zbranem materialu. Šele po preteku embarga bi dokumente objavili tudi na Wikileaks, kar utemeljujejo z dejstvom, da široka dostopnost znižuje vrednost dokumentov.

Na Wikileaks so doslej objavili že 1,2 milijona občutljivih dokumentov; o najbolj delikatnih smo poročali tudi na naših straneh. Priznavajo pa, da imajo težave z...