Slo-Tech - Nobelov teden se tradicionalno nadaljuje z razglasitvijo nagrajencev za fiziko, ki so letos postali kanadski fizik Jim Peebles (1/2), švicarski astrofizik Michel Mayor in švicarski astronom Didier Queloz (vsak 1/4). Nagrado so prejeli za prispevek k razumevanju razvoja vesolja in mesta Zemlje v vesolju. Peebles se je ukvarjal s teorijo velikega poka in sestave vesolja, Mayor in njegov doktorski študent Queloz pa sta v Rimski cesti odkrila prvi eksoplanet.

Letošnji nagrajenci so s svojim raziskovalnim delom pomagali poiskati odgovore na ključna vprašanja, ki si jih ljudje zastavljamo, odkar zremo v vesolje. A šele v zadnjem stoletju smo dobili odgovore, ki so iz špekulacij naredili znanost in iz ugibanja napovedi. Še v 19. stoletju je bilo vesolje, za katerega smo sicer imeli solidne zemljevide, v očeh znanstvenikov večno in nespremenljivo. Planeti (in še kaj) so res krožili okoli Sonca v predvidljivih ciklih, a vesolje je v svoji osnovi ostajalo enako. Ko so astronomi v 20. letih...

Slo-Tech - Ameriška vesoljska agencija NASA je pregrešno dragi teleskop Kepler znova vnovčila. Znanstveniki so namreč z njegovo pomočjo odkrili kar 1284 novih planetov. Posebno zanimivih med njimi je devet, saj glede na videno obstaja resna možnost, da na njih pogoji dovoljujejo obstoj življenja. Vsega skupaj bi tako poleg Zemlje po znanih parametrih v vesolju obstajajo 21 planetov, ki so na ustrezni razdalji od svojega sonca, da bi na njih obstajalo življenje (podobno takemu, kot ga poznamo na Zemlji). Slika vesolja in naše okolice, torej galaksije Rimska cesta, je sedaj še popolnejša - prav po zaslugi teleskopa Kepler, ki že od leta 2009 kroži po Zemljini krožnici in je v tem času odkril kar 2300 eksoplanetov.

Slo-Tech - V zadnji številki revije Science ameriški znanstveniki dokazujejo, da približno 400-700 kilometrov pod površjem Zemlje ležijo ogromni rezervoarji vode, ki so večji od količine vse površinske vode. Če se bodo njihove navedbe potrdile, bo to predstavljajo nekoliko prepričljivejši odgovor na vprašanje Od kod je voda. Ta je namreč še vedno zavit v tančico skrivnosti.

Kljub njeni prisotnosti v vseh porah življenja in Zemljinega površja še danes ni jasno, od neki se je voda vzela. Molekularno gledano je njena provenienca znana. Vodik je nastal kmalu po velikem poku, ko se je vesolje toliko ohladilo, da so se protoni in elektroni povezali v vodikove atome. Tu in tam je kakšen proton ujel še nevtron, da je nastal devterij, ki namesto vodika tvori težko vodo. Kisik je moral počakati na zvezde, ki so s fuzijo...

NASA - NASA je s teleskopom Kepler odkrila prvi planet v vesolju, ki je dovolj podoben Zemlji, da bi se na njem moglo razviti življenje. Da bi se to lahko zgodilo po trenutnem razumevanju zgradbe in ustroja življenja, mora biti planet trden, imeti ugodno temperaturo na površju, pri kateri je voda tekoča, ne sme imeti agresivnih spojin v atmosferi, imeti mora primerno težnost, stabilno orbito okoli Soncu podobne zvezde itd. Seveda to velja ob predpostavki, da se mora razviti življenje, ki je podobno zemeljskemu.

Novoodkriti planet se imenuje Kepler-22b in je najmanjši odkriti Zemlji podoben planet. Gre za zgolj najugodnejšega med 29 potrjenimi planeti in 2326 kandidati, ki jih je odkril...

BBC - NASA je ta mesec objavila odkritje planeta Kepler 10b, kar spričo več sto znanih planetov izven Osončja samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil to najmanjši odkriti kamniti planet. Odkril ga je teleskop Kepler. Ta je v vesolju slabi dve leti in pridno zbira posnetke dogajanja v ozvezdjih Laboda in Lire, sedaj pa imamo že prve rezultate.

Novoodkriti planet Kepler 10b kroži okrog zvezde Kepler 10, ki je od našega Osončja oddaljena 560 svetlobnih let in je približno enake velikosti kot Sonce, čeprav je dvainpolkrat starejša. Kepler 10b ima 1,4-krat večji premer od Zemlje in je 4,6-krat masivnejši. Odkrili so ga z opazovanjem sprememb v svetilnosti zvezde Kepler 10, ki so se pojavile, ko je Kepler 10b z našega zornega kota...

TG Daily - Odkritje prvega skalnatega eksoplaneta pred dvema tednoma je bil velik dosežek, saj je odkrivanje skalnatih planetov zaradi njihove relativno majhne mase in tirnice, ki je blizu zvezde, veliko težje, kot odkrivanje plinastih velikanov. Tirnica planeta CoRoT-7b ima sploh majhen polmer, saj kroži tako blizu zvezde, da površina, obrnjena proti njej, dosega kar temperaturo kar 2600 K. Temperatura je dovolj visoka, da upari kamenine, ki nato tvorijo atmosfero.

Podobno kot na Zemlji višje nad tlemi prihaja do kondenzacije par, ki povzročijo nastanek skalnatih oblakov. Če na Zemlji dežuje voda, na planetu CoRoT-7b iz zraka pada kamenje! Oblaki se obnašajo tudi kot postopek destilacije, saj se v najvišjih oblakih zadržujejo lahki elementi, ki se sploh ne strdijo, medtem ko v nižjih predelih oblakov nastajajo razni minerali. Znanstveniki predvidevajo, da bi te stalne oblake, sestavljene večinoma iz natrija in kalija, lahko zaznali celo s teleskopi, postavljenimi na Zemlji.

In potem...

Slashdot - Večina planetov, ki smo jih odkrili v Vesolju, so plinasti orjaki, ki nimajo trdne površine in so zgrajeni iz vodika, helija in vode v različnih agregatnih stanjih. Planeti, ki imajo trdno površje, se imenujejo zemeljski ali skalnati planeti. Doslej smo poznali le štiri zemeljske planete, ki so bili vsi kar iz našega osončja: Merkur, Venero, Mars in seveda Zemljo. Nove meritve pa so pokazale, da je eksoplanet CoRoT-7b, ki kroži okrog zvezde COROT-7, prav tako skalnat, s čimer je postal peti odkriti zemeljski planet in prvi tovrsten zunaj našega osončja (odtod ime eksoplanet).

Pri iskanju eksoplanetov si znanstveniki pomagajo s kopico tehnik: Dopplerjevo spektroskopijo, astrometrijo, mikrolečenjem in opazovanjem

Preberi več »

214 komentarjev

Los Angeles Times - Astronomi so odkrili zanimiv planet, za katerega pravijo, da bi že zdavnaj moral nehati obstajati. Plinasti orjak Wasp-18b kroži okrog zvezde Wasp-18, ki je od Zemlje oddaljena 330 svetlobnih let. Nenavadna je njegova orbita, ki poteka tako blizu zvezde, da jo obkroži v manj kot 24 urah - tako je njegovo leto krajše od našega dneva (tak planet je znan le še eden). Ko planet kroži tako blizu zvezde, ga ta hitro - v astronomskem merilu je to v manj kot milijonu let - posrka vase. Težava je, da je Wasp-18 stara vsaj milijardo let, Wasp 18b pa tudi. Mistika to vsekakor ni, saj je razlag za to nenavadnost nekaj.

Bodisi je zvezda tisočkrat manj aktivna od predvidevanj, kar pomeni, da planet manj zavira in zato ta lahko dlje...

BBC - Astronomi poročajo, da so odkrili sploh prvi planet, ki okrog svoje zvezde kroži v nasprotni smeri, kakor se vrti zvezda sama. Planeti običajno nastanejo iz istega oblaka plina, ki se vrtinči, kot zvezda, zato je skoraj samoumevno, da krožijo v isti smeri, kot se vrti zvezda.

Soavtor članka v Astrophysical Journal Coel Hellier s Keele University v Staffordshiru pravi, da se je moral za takšno spremembo smeri orbitiranja zgoditi nek zelo močan dogodek - bodisi je šlo za zelo bližnje srečanje z nekim drugim masivnim nebesnim telesom bodisi za počasno drsenje orbite zaradi prisotnosti drugega planeta. Slednja možnost je manj verjetna, ker kakšnega soseda še niso opazili. Novoodkriti eksoplanet, ki je velik za dva Jupitra, a tehta le za polovico enega, se imenuje WASP-17b. Vsi doslej znani imajo progradno orbito. Klik!

CNN - Jupitrova rdeča pega je znan pojav na površju tega plinastega orjaka, ki ga človeštvo opazuje že več kot 400 let, obstaja pa še dlje. Gre za ogromen anticiklonski vihar na Jupitrovi južni polobli, ki je tako velik kot tri Zemlje skupaj. Vrti se v nasprotni smeri urinega kazalca (obratno kot na Zemlji, ker gre za območje visokega zračnega pritiska), in ima vrtilni čas šest dni. Ena izmed verjetnejših razlag, zakaj se ne izdivja, je zgradba planeta. Ker je Jupiter plinasti orjak, nima trdnega površja, kjer bi vihar odložil svojo moč, kot to počnejo tropske nevihte na Zemlji, ki pridejo z morja in se razbesnijo nad kopnim.

Sedaj pa so znanstveniki ugotovili, da se rdeča pega počasi krči....

NASA - Včeraj zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času, ko je bil na ameriški celini še petek, je z raketo Delta II z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi poletel teleskop Kepler. Gre za prvo napravo, ki bo sposobna iskati Zemlji podobne planete zunaj našega osončja. Naslednja tri leta in pol bo Kepler preiskoval manjšo zaplato v Rimski cesti, kjer bo poskušal dognati, kako pogosti so dejansko Zemlji podobni planeti v vesolju. Kepler bi sicer moral v vesolje poleteti že dan...

The Register - Avgusta 2006 je Mednarodna astronomska zveza v Pragi po dolgi razpravi sprejela odločitev, da Pluton ni planet. Tri četrt stoletja po njegovem odkritju so namreč prenovili pogoje, da je neko telesno telo planet. Prva dva, tj. kroženje okrog sonca in sferična oblika zaradi lastne gravitacije, je Pluton izpolnil, tretjega, tj. očiščenje okolice svoje orbite, pa zaradi premajhne mase ni, zato so ga degradirali v pritlikavi planet. Odločitev je sprožila žolčne odzive po svetu, še posebej burno pa so se odzvali patriotski Američani, saj je bil Pluton edini planet našega osončja, ki so ga odkrili oni. Dogajanje nam je prineslo celo nov angleški glagol, saj je to pluto postal angleška beseda leta 2006, pomeni pa razvrednotiti ali degradirati.

Ameriška zvezna država Illinois se je odločila, da je Pluton, vsaj ko potuje nad njihovo državo, spet polnopravni planet, poleg tega pa bo 13. marec postal Plutonov dan. Na ta dan so namreč leta 1930 objavili, da je bil odkrit nov planet. Razlog za...

Daily Tech - Minili sta skoraj dve leti, odkar je IAU Plutonu odvzela status planeta in ga prekvalificirala v pritlikavi planet. Pred nekaj dnevi pa so odgovorni pri IAU izpolnili obljubo, da bodo našli ustreznejše ime za pritlikave planete, ki se v našem osončju nahajajo onstran Neptuna.

Odslej se imenujejo plutoidi, zadovoljevati pa morajo tri kriterije:

1. Kroži v orbiti okoli sonca (onstran Neptunove).
2. Ima tolikšno maso, da lastna gravitacija poskrbi za vsaj približno okroglo obliko.
3. Ni počistil okolice svoje orbite.

Trenutno imamo v našem osončju dva plutoida: Pluton ter nedavno odkriti (in nekoliko večji) Eris. Ceres ostaja pritlikavi planet, saj se njegova orbita nahaja v pasu asteroidov med Marsom in Jupitrom.



Viri: Sporočilo za javnost (IAU), ...

BBC - Raziskovalci britanske univerze St.Andrews so 520 svetlobnih let od Zemlje v ozvezdju Bika odkrili morda najmlajši planet do zdaj. Plinasti velikan, ki je 14 krat večji od Jupitra, kroži okoli manj kot 100.000 let stare zvezde HL Tau in naj bi bil star manj kot 2000 let.



»Pravzaprav ga sploh nismo iskali. Bili smo zelo presenečeni,« je ob odkritju povedala dr. Jane Greaves, raziskovalka na omenjeni univerzi. Znanstveniki so planet odkrili med razsikovanjem velikega diska plinov in prahu okoli HL Tau, ki je zaradi izrazite svetlosti in velikosti, še posebej primerno mesto za iskanje planetov v nastajanju. »Naslednji potrjen najmlajši planet je star 10 milijonov let,« je dodala...

Space - Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton. Učili so nas, da si tako sledijo planeti v našem osončju, če se oddaljujemo od Sonca. Pa so nas očitno grdo nalagali. Znanstveniki so namreč odkrili doslej najbolj oddaljen predmet v našem osončju, katerega velikostni red je primerljiv s planeti. Sedna, kot so planet neuradno poimenovali, je trikrat bolj oddaljen od Sonca kakor Pluton, njegovo leto je dolgo 10.000 zemeljskih let, utegne pa imeti celo svojo luno.

Glavno vprašanje, ki trenutno buri duhove astronomom, je, zakaj se Sedna nahaja tako daleč stran od Sonca in zakaj kroži po neverjetno izraziti elipsi. Po eni teoriji je na sedanjem mestu...