Slo-Tech - Mesec dni dolgo popotovanje je končano, James Webb (LWST) pa srečno na cilju. Danes okrog 18. ure po slovenskem času je teleskop še zadnjikrat prižgal motorje za skoraj pet minut in se utiril v orbito okrog točke L2. Z zadnjim manevrom je svojo hitrost spremenil za 1,6 metra na sekundo, s čimer se je uspešno utiril. Sedaj sledi še dolgotrajno umerjanje instrumentov.

Točka L2 je druga Langrageeva točka za sistem Sonce-Zemlja. Za vsak par nebesnih teles lahko obstaja pet teh točk, ki označujejo lege, v katerih ujet satelit (ali drugo manjše telo z zanemarljivo maso) miruje relativno na večji telesi. Gre torej za stacionarne rešitve problema treh teles. Prve tri točke so nekoliko nestabilne, četrta in peta pa sta stabilni. To pomeni, da predmeti, ujeti v L4 in L5, tam tudi ostanejo, ker perturbacije njihovih položajev povzročijo sile, ki jih silijo nazaj. Po drugi strani je iz točk L1, L2 in L3 sicer možno pasti brez popravljanja položaja, a za LWST to ne bo problem. Ne bo namreč...

Slo-Tech - Vesoljskemu teleskopu James Webb, ki je svojo pot proti točki L2, ki je 1,5 milijona stran od Zemlje, pričel na božič, kaže odlično. Vse plasti sončnega ščita so se uspešno razpele, tako da je teleskop pripravljen na ohlajanje do -233 °C, preden bo začel delovati. Teleskop je sicer še vedno na poti, saj je prepotoval dobrih 940.000 kilometrov. Trenutno se giblje s hitrostjo 1800 kilometrov na uro, temperatura na njem pa sega od 60 °C na sončnem ščitu do -194 °C na osojnih instrumentih.

Najnevarnejši in najbolj tvegani deli misije so mimo. Najprej so inženirji roke vili na božič, ko so teleskop izstrelili z raketo Ariane 5. Toda v vesolje seveda ne moremo poslati razpetega teleskopa, zato so ga pazljivo zložili in pripravili večdnevni mehanizem razpenjanja. Kakršnakoli napaka bi že lahko trajno onesposobila ali vsaj resno ohromila teleskop, ker stotisoče kilometrov od Zemlje pač ni nikogar, ki bi ga lahko podrezal. Razpenjanje sončnega ščita je bil pomemben trenutek, je povedal...

ESA - Satelitu Planck, ki lebdi v vesolju približno 1,5 milijona kilometrov od Zemlje in se giblje po Lissajousovi orbiti okrog točke L2, nekoliko vestneje sledimo, ker je evropskega porekla. Te dni je Evropska vesoljska agencija (ESA) objavila posnetke medzvezdnega prahu, ki jih je Planck posnel v našem osvetju. Posnetki kažejo vlaknasto zgradbo prahu v sončevi okolici, tj. do okrog 500 svetlobnih let daleč. Lokalna vlakna so povezana z Rimsko cesto, ki je rožnata proga na spodnji polovici posnetka. Medzvezdni prah so majhni delci, skupki veliki od nekaj molekul do 0,1 milimetra.

Slika, ki jo je ESA izdala, je umetno pobarvana....

ScienceDaily - V zadnjih dneh astronavti odkrivajo različne spojine v vesolju, najsi bodo relativno blizu Zemlje ali povsem na drugem koncu. Ta teden so pomemben doprinos k poznavanju Lune dodali Indijci, saj njihova misija Chandrayaan 1 (v hindijščini to pomeni potovanje na Luno) na Mesecu našla vodo. In to ne malo, saj so odkrili več kot 40 malih kraterjev z lednimi depoziti. Skupno gre za več kot 600 milijonov kubičnih metrov vode v kraterjih s premerom do 15 kilometrov, ki ležijo v stalni senci....

ESA - Evropska vesoljska agencija je maja uspešno izstrelila satelit Herschel, ki je prilezel do točke L2, od koder zre v vesolje. Testne posnetke smo že videli, sedaj pa se začenja resno delovanje. Prvi rezultat je fotografija planetarne meglice v ozvezdju Orla, kjer se prav ta hip (točneje rečeno, ta hip nas dosega svetloba tistega časa) intenzivno rojevajo nove zvezde. Na slikah je z nekaj interpretacije videti 700 kondenzacij prahu in plinov, ki bodo sčasoma postali zvezde. Sto naj bi jih bilo že v zadnjem stadiju tako imenovanih protozvezd, ki bodo zasijale vsak trenutek. Poleg tega so v...

ESA - Maja je Evropska vesoljska agencija (ESA) uspešno izstrelila teleskop Herschel, ki bo krožil okrog točke L2 in slikal vesolje. Prve testne slike smo videli že junija, sedaj pa je kalibracija instrumentov zaključena, tako da je Herschel obrnil objektiv proti lastni galaksiji. Sliko, ki jo vidite spodaj, je posnel s sočasno uporabo instrumentov SPIRE (Spectral and Photometric Imaging Receiver) in PACS (Photodetecting Array Camera and Spectrometer), obarvana pa je seveda umetno. Modra označuje pas 70 µm, zelena 160 µm (ti dve posname PACS), rdeči pa so vsi pasovi SPIRE...

ESA - Ta teden je teleskop Herschel po mesecu dni potovanja v orbito L2 odvrgel zaščitni pokrov s svojega objektiva in začel kalibracijo. Za prve posnetke je svojo optiko usmeril proti galaksiji M51 in posnel nekaj zanimivih fotografij, ki jih je Evropska vesoljska agencija končno razkrila javnosti. Objavljeno sliko je Herschel posnel v daljnem delu IR-spektra, obarvana pa je takole: 160 mikronski pas rdeče, 100-mikronski zeleno in 70-mikronski modro. Primerjava istega posnetka, ki ga je pred meseci posnel Spitzer, s Herschlovim kaže, da je nova pridobitev prinesla bistveno boljšo ločljivost z več...

BBC - Pred natanko enim mesecem je Evropska vesoljska agencija v vesolje uspešno poslala teleskopa Herschel in Planck. Teleskop Herschel še vedno potuje na točko L2, ki je od Zemlje oddaljena poldrugi milijon kilometrov, in je dobro izhodišče za opazovanje, ker gre za eno izmed petih točk, kjer je predmet nepremičen relativno na dvoje teles (v tem primeru Zemljo in Sonce). Prednost L2 pa je še delna zaščita pred Sonce, saj leži blizu Zemljine sence.

Ta vikend so Herschlu poslali z Zemlje poslali navodilo, naj odvrže varovalno loputo, ki je ščitila notranjost instrumenta. Dva pirotehnična zapaha sta več kot dve leti držala s superfluidnim helijem hlajen instrument popolnoma izoliran, da bi preprečila kontaminacijo. Za uspešno opazovanje...

BBC - Včeraj nekaj po petnajsti uri po srednjeevropskem poletnem času je Evropska vesoljska agencija (ESA) z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani uspešno izstrelila teleskopa Herschel in Planck. V orbito ju je ponesla raketa Ariane 5. Teleskopa sta skupaj s celotnim programom stala 1,9 milijarde evrov, tako da gre za najdražji tovor, ki ga je kdaj koli ponesla v vesolje ena sama evropska raketa.

Prihodnja dva ali tri mesece bosta teleskopa potovala na svoji mesti, ki sta v orbiti, oddaljeni 1,5 milijona kilometrov od Zemlje. Herschel je pravi velikan, saj meri premer njegovega glavnega zrcala 3,5 metra, ker je celo več od Hubblovega. Tako ogromen instrument bi tehtal mnogo preveč, zato so razvijalci njegovo težo zvito zmanjšali na 350 kg z gradnjo iz...

Discovery News - Vesoljski teleskop Hubble je med trki galaksij posnel številne fotografije, ki so omogočile nastanek izčrpnih albumov, v katerih si silovite dogodke lahko tudi ogledate. "Gravitacijski ples", kot ga je imenoval Lars Lindberg Christensen iz Evropske Vesoljske Agencije, se odvija na stotine milijonov let.

Ne glede na mogočne podobe, pri takšnih dogodkih zvezde znotraj galaksij ne trčijo, saj so predaleč narazen. V trku so neposredno udeleženi le plini in prah, kar ustvarja strahovite udarne valove.

Slo-Tech - NASA lahko kaj kmalu pričakuje nov teleskop imenovan "Galaxy Evolution Explorer", s katerim bodo lahko opazovali milijon galaksij, s čimer naj bi jim uspelo ugotoviti nastanek zvezd, saj predstavljajo galaksije kozmično razdobje desetih milijard let. To bi močno pomagalo pri nadaljnjih odkritjih temeljnih struktur vesolja. Satelit s teleskopom naj bi iztrelili s pomočjo rakete Pegasus XL. Teleskop naj bi po vesolju krožil 28 mesecev. Preberite si še, kako stvarca deluje in pomembne podatke.