Slo-Tech - Eden najteže pričakovanih kometov tega leta, komet ISON, bo v jutri (v četrtek) ob 19.25 uri po slovenskem času priletel v perihelij. V svoji najbližji točki se bo središču Sonca približal na 0,012 astronomske enote oziroma 1,86 milijona kilometrov (torej bo vsega 1,1 milijona kilometrov nad površjem Sonca; Zemlja je oddaljena 150 milijonov kilometrov od Sonca), kar ga uvršča med blizusončeve komete.

Komet sta lani odkrila Vitalij Nevski iz Belorusije in Artjom Novičonok iz Rusije, uradno pa je bil potrjen 24. septembra lani. Prihaja iz Oortovega oblaka. Ob odkritju je bil ISON še tako daleč, da je bil bistveno...

Slo-Tech - Po poldrugem mesecu neuspešnega poizkušanja vzpostavitve komunikacije z vesoljsko sondo Deep Impact je NASA obupala in misijo uradno zaključila. Kljub temu to ni razlog za razočaranje, saj je misija trajala več kot osem let in v tem času dosegla vse svoje cilje.

Deep Impact je bil namenjen preiskovanju kometov. V vesolje so ga izstrelili januarja 2005, da bi preučil komet Tempel 1. Gre za precej star komet, kar zadeva naša opazovanja, saj ga je prvi opazil Wilhelm Tempel daljnega leta 1867. Njegov obhodni čas trenutno znaša 5,5 leta, a se je skozi zgodovino precej spreminjal, saj ga...

NASA - O kometu Lulin, ki se uradno imenuje C/2007 N3, smo sicer že poročali pred dobrim mesecem dni, ko smo povedali, da bo najbolje viden okrog 24. februarja. Da ne bi slučajno pozabili, vas na tem mestu še enkrat opominjamo nanj.

Komet sta pred dvema letoma odkrili ekipi astronomov iz Kitajske in s Tajvana, najbliže Zemlji pa bo prav nocoj, ko se nam bo približal na slabe pol astronomske enote, tako da ga bo mogoče videti tudi s prostim očesom (če bo seveda vreme zdržalo). NASA mu že nekaj časa intenzivno sledi tudi s satelitom Swift Gamma-ray Explorer, ki omogoča spremljanje kometa v UV in rentgenskem delu spektra, saj komet za seboj pušča velike količine plinov. Izračunali so, da komet vsako sekundo izgubi tri kubične metre vode, ki se zaradi sončnih žarkov hitro razbijejo na vodikove atome in hidroksi radikale; slednje detektira UV-del satelita, preden se daleč za kometom še ti razletijo na kisikove in vodikove atome. Pri tem razpadu s pomočjo sončnega vetra nastaja veliko...

Slashdot - Nas srečo nas ne bo zradiral s površja, temveč bo ponudil zgolj dobro priložnost za opazovanje. Komet Lulin N3 se trenutno mudi v bliži Sonca in je viden v ozvezdjih Škorpijon in Tehtnica, zaradi česar ima rep in protirep. Januarja in februarja bo najboljši čas za njegovo opazovanje, saj bo najbližje Zemlji 24. februarja, ko se nam bo približal na 0,41 astronomske enote ali 14,5-kratno razdaljo Lune od Zemlje (1 AE je razdalja med Soncem in Zemljo) in bo njegov navidezni sij šest, tako da bo viden tudi s prostim očesom. Posebej zanimiv je ta komet zaradi njegovih odkriteljev, ki prihajajo...

NASA - 19. novembra zjutraj (4:45 UT oz. 5:45 po našem času) bo Zemlja prešla trajektorijo kometa Tempel iz leta 1932. Obeta se nam meteorski dež leonidov. Evropa, severna Afrika in Bližnji Vzhod bodo ugodna mesta za opazovanje.

Meteorski dež leonidov se pojavlja vsako leto, imenuje pa se po ozvezdju Lev (Leo - leonidi), iz katerega navidezno švigajo meteoriti. Meteoriti leonidov so ostanki kometa Tempel, ki pride v bližino Sonca vsakih 33 let. Število utrinkov/minuto oziroma spektakularnost predstave se razlikuje od leta do leta. Leonidi novembra 2001 in 2002 so priredili kar lepo predstavo, za letos pa simulacije ne napovedujejo "meteorske nevihte" (meteor storm), ampak zgolj "meteorsko ploho". Kljub temu je potrebno pripomniti, da je s simulacijami intezitete meteorskega dežja podobno, kot s simulacijami vremena - niso točne. Zato se pustimo presenetiti [;)]

Upam, da je tokratna astro-novica prišla do vas pravočasno. [:D]

Več informacij: www.arm.ac.uk
Novica na nasinem portalu:

NASA - Na večernem nebu je viden komet SWAN, odkrit na podlagi posnetkov vesoljske sonde SOHO. Komet ima hiperbolično orbito, na podlagi katere lahko sklepamo, da to ni periodični komet, ampak gre za enkratnega obiskovalca.

Komet je še viden z daljnogledom ob večernih urah ( položaj kometa 10. oktobra). Več podatkov dobite tule.

Še slika kometa:



Novica je spisana malo pozno, saj se komet že oddaljuje od sonca kar pomeni, da mu vidnost pada. Ampak pravijo, bolje pozno, kot nikoli [:D]

Slo-Tech - 5. marca se je komet Pojmanski na svoji poti okoli Sonca nahajal najbližje Zemlji (nekaj preko 100 milijonov kilometrov). Trenutno ga je možno opazovati zjutraj pred sončnim vzhodom v ozvezdju kozoroga ( vodič). Svetlost dosega magnitudo 5, torej je komet viden tudi s prostim očesom. Njegov rep je trenutno navidezno dolg več, kot je velika luna, kar je preseglo vsa dosedanja pričakovanja.

Od 5. marca dalje pa se Zemlja oddaljuje od kometa in se bo le-ta manjšal, zato svetujem, da ga astronomski navdušenci opazujejo prvo jasno jutro (morda že jutri).

Komet so prvič fotografirali 29. decembra 2005, da pa gre za komet, pa je prvi ugotovil Grzegorz Pojmanski iz Astronomskega observatorija Varšavske Univerze dne 2....

NASA - Danes se je uspešno zaključil trk človeškega projektila s kometom. Projektil iz Nasine sonde, je v skladu z napovedmi trčil v komet Tempel 1. Gre za prvi tovrstni projekt v zgodovini človeštva. Po poročanju Nase je projektil zadel točno tja kamor so napovedovali, le da je sam trk bil veliko bolj silovit kot so pa sprva predvidevali. Projektil je tik pred trkom poslal zadnje posnetke, sam trk, in trenutke pred trkom je sonda prav tako posnela .

Dogajanje je bilo tudi vidno iz Zemlje. Komet je priblizno tako velik kot Manhattan, sam projektil, ki je zadel komet pa je velikosti pralnega stroja. Trk je pa povzročil blisk, ki ga je posnel teleskop Hubble. Komet je po trku postal svetlejši, ponoči se ga bo verjetno dalo videti že z daljnogledom.

Na Nasini spletni strani lahko vidimo, da so na kometu nasli pričkovane snovi med drugim vodo, ogljikov dioksid, ter nekatere druge ogljikovodike...

Danes le vzemite v roke dalnjogled in malo poglejte v zrak. Žal pa so trk pri Nasi načrtovali...

ESA - Očitno sta se NASA in ESA odločili, da bosta leto 2004 naredili zanimivo za vse navdušence nad vesoljem, kar ste nedvomno tudi sami opazili. V tem duhu danes poročamo o novem poskusu, ki za spremembo ne bo osredotočen na Mars (kot je to v navadi zadnje tedne), temveč na komet 67P/Churyumov-Gerasimenko. Ne bo pa to "sprehod", kakršen je postalo romanje na Mars, saj na kometu ni še nihče pristajal.

Rosetta naj bi se na svoje popotovanje odpravila 14. februarja, kar je leto kasneje, kot so načrtovali. Za to zamudo je kriva nesreča ene izmed Arian 5 v decembru 2002, nosilne rakete, ki bo v vesolje ponesla tudi Rosetto. To je povzročilo plaz sprememb, saj je prvotni cilj, komet Wirtanen, medtem že "pobegnil". K sreči je na pomoč...

New Scientist - Sedaj pa še novica s področja drugega dela našega imena (tech torej). Samo 19 vodikovih atomov je zadosti, da shrani 1024 bitov, poročajo na New Scientist. Zadeva je zaenkrat še eksperimentalna, vendar to pomeni, da se očitno dá v toliko snovi, kot je človek s prostim očesom niti ne vidi, shraniti vse informacije ter podatke (10¹⁸ bitov), ki jih poseduje človeštvo. Klik!