Heise - Honda Research Institute USA in raziskovalce z Univerze Purdue poročajo o novem odkritju pri razvoju ogljikovih nanocevk, ki naj bi v prihodnosti zamenjale klasične silicijeve čipe. Nanocevke so bodisi polprevodniške bodisi kovinske, kar je odvisno od razmerja (n,m), ki označuje število enotskih vektorjev v dveh dimenzijah v kristalni rešetki grafena. Če sta indeksa n in m enaka, je nanocevka kovinska, kar pomeni, da prevaja električni tok do tisočkrat bolje od bakra. In takšne potrebujemo. Problem je, da pri izdelavi nanocevk hkrati nastane tudi kopica polprevodniških nanocevk, ki za naš namen niso uporabne in jih je...

BBC - Globalna industrija polprevodnikov je trenutno zgrajena "iz peska", saj podjetja izdelujejo mikročipe iz silicija, ki naj bi ga do leta 2020 prenehali uporabljati. Zato raziskovalci že iščejo materiale, s katerimi bi ga lahko zamenjali. Pred kratkim je uspelo skupini znanstvenikov z Univerze v Manchestru zgraditi najmanjši tranzistor na svetu, ki je debel enega in širok 10 atomov.


Miniaturno stikalo za vklop in izklop so naredili s pomočjo Grafena – materiala, ki sestavlja grafit. Dr....

Discovery News - Raziskovalci Kalifornijske Univerze v Los Angelesu so razvili umetno mišico, ki proizvaja elektriko. V prihodnosti bi lahko z njeno pomočjo izdelali hodeče robote ali pa napredne proteze, poroča Discovery News.



Qibing Pei, znanstvenik omenjene univerze in avtor raziskave, ki je bila objavljena v januarski izdaji Advanced Materials je povedal, da je njegova skupina z uporabo ogljikovih nanocevk kot elektrod izdelala umetno mišico. Za razliko od ostalih umetnih mišic, se ta, ko skoznjo spustijo električni tok, raztegne za več kot 200 odstotkov.
V primeru, da določene nanocevke odpovejo, se območje okoli njih samodejno izklopi, ker postane neprevodno in tako prepreči okvaro večjega dela umetne mišice....

Slashdot - Raziskovalci na Pittsburgh University so izdelali prototip umetne roke, ki jo je mogoče krmiliti z možgani.

BBC News namreč poroča, da je bila opica s pomočjo senzorjev, ki so ji jih vsadili v možgane opice in nekaj malega matematike v procesorju umetne roke, sposobna roko premikati. Roko se je naučila uporabljati tako, da je zagrabila hrano in jo nesla v usta.

Če bodo tako spodbudne še nadaljnje raziskave, bi takšna naprava utegnila zelo olajšati življenje marsikateremu invalidu.

Kdo ve, morda pa bomo nekoč izrabljene dele teles lahko nadomestili z zamenljivimi mehanskimi in se počasi spremenili v kiborge ...

Slashdot - Zelo zanimiv problem teoretične fizike in tudi astronomije je problem manjkajoče mase. V grobem ta pravi, da se glede na trenutno hitrost širjenja vesolja in množino snovi v vesolju nekaj ne sklada, saj je mase bistveno premalo. Prvo hipotezo o rešitvi tega problema je leta 1933 postavil Švicar Fritz Zwicky, ko je ugotovil, da je t.i. vidne mase (torej vidnih galaksij) 400-krat premalo za trenutno jakost gravitacije. Zaključil je, da je očitno v vesoljo veliko nezaznavne mase, katere gravitacijske učinki so opazni, in jo poimenoval temna snov. Od tedaj je to ena izmed zanimivejših in verjetnejših hipotez. Trenutne ocene so namreč, da je kar 90 - 95 odstotkov vse mase...

Wired News - Ne samo, da morate sedaj vsake toliko časa nadgraditi spomin v računalniku, temveč ga boste počasi morali začeti nadgrajevati tudi pri sebi.

Znanstveniki pod vodstvom Theodora W. Bergerja so si na Centru za živčni inženiring na kalifornijski univerzi zadali nalogo izdelati tak čip, ki bi v možganih uspešno oponašal glavni center za spomin. Če bi jim to uspelo, bi lahko s temi čipi nadomestili naravni center in tako pomagali bolnikom, ki imajo težave s spominom.

Trdijo, da vprašanje že zdavnaj ni več "če" ampak je zdaj prava vprašalnica "Kdaj?". Na svojem prototipu tega čipa delajo že več kot deset let in sedaj je napočil čas, da ga bodo javno predstaviji na sestanku Združenja za nevrologijo, ki se začne to soboto. Sicer omenjajo, da prototipa še niso preizkusili na živih poskusnih živalih, njihove raziskave na delih podganjih možganov pa kažejo, da kos silicija svojo dolžnost opravlja s 95-odstotno natančnostjo.

Največji izziv do sedaj je bilo dejstvo, da niso vedeli kako naj...

Nature - Nanotehnologija ali vsaj tisti del tehnologije, ki trenutno proizvaja izdelke nanometrskega nivoja, čedalje bolj prodira v znanstvena raziskovanja in posledično v vsakdanjo uporabo.

Da je temu res tako, priča sledeča novica spletnega oddelka revije Nature. Tako poročajo, da je raziskovalni skupini Alana Windle-a na univerzi Cambridge uspelo iz precej osnovnih in dostopnih izhodnih reagentov izdelati prve nanoniti. Kot vir ogljika za nanocevke, ki sestavlajo niti, so uporabili kar etanol, ki ga je možno pridobivati tudi iz obnovljivih virov, katalizator je bil ferocen, za lepše zvijanje pa so dodali še tiofen. Mešanico so vbrizgali v tok vodika in nastale so nanoniti.

Kljub dejstvu, da rezultati niso imeli večje trdnosti kot tekstilna vlakna, pa se odpirajo možnosti za izboljšave, poleg tega pa se sam proces zaradi...