Slashdot - Hushmail je spletni ponudnik e-pošte, ki omogoča pošiljanje PGP/GPG šifrirane elektronske pošte preko spletnega vmesnika. Pri tem uporablja poseben Java applet, ki omogoča šifriranje in dešifriranje na strani odjemalca.

Hushmail naj bi bil tako najbolj varen ponudnik e-pošte, vendar pa se je konec lanskega leta izkazalo, da je kanadsko podjetje Hushmail na podlagi vzajemnega sporazuma o pravni pomoči med Kanado in ZDA ameriškim pravosodnim organom izročilo dešifrirana elektronska sporočila svojega uporabnika. Predstavniki Hushmaila so kasneje tudi priznali, da beležijo IP naslove uporabnikov.

Te dni pa so pri Cryptome odkrili še nekaj nadvse nenavadnega.

Hushmail namreč na svoji spletni strani ponuja dostop do celotne izvorne kode svojega šifrirnega stroja, tim. Hush Encryption Engine. Koda vsebuje tudi Javanski program označen z različico 3-0-0-30, ki skrbi za izvedbo šifriranja.

Kar je nadvse nenavadno pa je dejstvo, da so pri Cryptome odkrili, da se javanska izvršilna...

Slo-Tech - Za The Hacker Webzine se je pojavil zanimiv članek o identificiranju uporabnikov interneta, ki uporabljajo Firefox.



Programček z imenom Total Recall vsebuje dve skripti (HTML in XML). XML skripta poskuša pridobiti chrome DTD datoteke iz dodatkov za Firefox ter uporabniške nastavitve v brskalniku.



Na podlagi teh podatkov izračuna skupno kontrolno vsoto (ang. hash) uporabnikovega brskalnega okolja. Izkaže se, da so lahko v primeru, da je vhodnih podatkov dovolj veliko število, te kontrolne vsote unikatne za vsakega uporabnika. Te podatke je skupaj z IP naslovom in piškotkom mogoče shraniti v bazo na strežniku.



Kaj to pomeni v praksi?



Predpostavimo, da bodoči napadalec obišče neko spletno stran iz svojega IP naslova. Upravitelj spletne strani poleg IP naslova zabeleži tudi unikatno kontrolno vsoto uporabnikovega brskalnega okolja.



Čez nekaj časa se napadalec odloči za izvedbo napada na spletno stran. Seveda tokrat na spletno stran ne dostopi preko svojega IP naslova, pač pa...

Slo-Tech - Pri FortConsult so objavili raziskovalni članek z naslovom Practical Onion Hacking: finding the real address of Tor clients. V njem do pokazali, kako je v HTML kodo mogoče vriniti "spletnega hrošča", ki razkrije pravo identiteto obiskovalca (pravi IP naslov). To so storili s pomočjo JavaScripta in Flasha, zaključujejo pa, da je uporaba teh tehnik razmeroma enostavna.

Pri odkriti ranljivosti pa ne gre za ranljivost Tor omrežja, pač pa za ranljivost podpornih programov in programov, ki uporabljajo Tor. Avtorji članka upajo, da bo na podlagi njihove raziskave popravljen podporni program privoxy (ki bo tako zlonamerno kodo sposoben odstranjevati), kot najhitrejšo rešitev pa svetujejo izklop Flasha, Active X, Jave in JavaScripta, uporabo SSL povezav, uporabo tujih DNS strežnikov ...

Samo za paranoike.

Slo-Tech - V eni prejšnjih novic smo že poročali o odkritju zlonamerne izhodne točke v omrežju Tor, ki je pretrezala izhodni promet iz anonimizacijskega omrežja, lastniki pa so javno objavili ukradena uporabniška imena in gesla.

Na poštnem seznamu operaterjev Tor omrežja se je glede problema prestrezanja in spreminjanja izhodnega prometa (npr. možnost vrivanja virusov) razvila živahna debata. Padel je predlog za izdelavo programa, ki bi preverjal obstoj zlonamernih Tor izhodnih točk v omrežju, in Mike Perry je v nekaj dneh tak program tudi napisal. Gre za program z imenom Snakes On A Tor, ki je namenjen ugotavljanju, ali nekdo na Tor izhodni točki ne spreminja prometa (tim. injection) in SSL certifikatov (slednje omogoča man-in-the-middle napad). Mimogrede, program je ime dobil po "kultnem" filmu Snakes On A Plane.

Po nekaj dneh poiskusnega delovanja je program dejansko odkril zlonamerno izhodno točko, ki vse SSL certifikate "neopazno" zamenja s svojimi. Gre za izhodno točko z imenom...

Slashdot - VeriSign je sporočil, da je bil med januarjem in februarjem 2006, skupaj z ostalimi približno 1500 organizacijami, žrtev DNS amplification oz. DNS reflector DDoS napada.

V "klasičnem" DDoS napadu napadalec uporabi n-število okuženih računalnikov (tim. "zombijev"), ki so najpogosteje povezani v botnet, ter nato v koordiniranem napadu na žrtvin IP naslov pošilja ogromno število SYN/UDP/ICMP paketkov (flood).

DRDoS (Distributed Reflector DoS) kakor so nekateri DNS amplification že poimenovali, deluje podobno kakor legendarni smurf napad, torej na principu "ojačevalca" (amplifier). Napadalec na DNS strežnik, kateri omogoča rekurzivno poizvedovanje, pošlje več tisoč ponarejenih DN zahtevkov, strežnik pa nato UDP odgovore (ti so zaradi principa delovanja DNS-ja amplificirani) pošlje na žrtvin naslov. Ranljivi so vsi DNS strežniki, ki imajo omogočeno rekurzivno poizvedovanje t. i. open resolvers.

Neodvisna raziskava, ki jo je izvedel Measurement Factory je pokazala, da je...

Slo-Tech - Steven J. Murdoch in George Danezis iz University of Cambridge sta pred kratkim objavila članek z naslovom Low-Cost Traffic Analysis of Tor.

Kot pove že naslov, gre za varnostno analizo anonimizacijskega omrežja Tor. Avtorja v članku opisujeta uspešen napad na anonimizacijsko omrežje s pomočjo tehnike analize prometa.

Kot vemo, omrežje Tor deluje tako, da promet uporabnika šifrira in ga naključno preusmerja po omrežju do izstopne točke. S tem naj bi dosegli anonimizacijo uporabnika, saj je sledenje prometa med točkami v Tor omrežju izredno težko izvedljivo. Oziroma - vsaj tako so bili avtorji prepričani do pred kratkim.

Avtorja sta namreč novembra 2004 izvedla eksperiment, v okviru katerega sta ugotovila, da je mogoče uporabnika izslediti do vstopne točke v Tor omrežje. S tem pa se stopnja anonimizacije bistveno zmanjša. Prav tako sta z analizo prometa ugotovila, da je mogoče sicer nepovezane podatkovne poti posameznega uporabnika povezati med seboj.

Tehniko analize prometa...

Slashdot - Uporabniki interneta lahko svojo zasebnost zaščitimo z šifriranjem, vendar pa šifriranje ne pomaga pri analizi prometa, ko napadalec ne spremlja vsebine komunikacij, pač pa kdaj in iz katere na katero točko v internetu poteka komunikacija. Analiza prometnih podatkov tako postaja resen problem, kar so občutili tudi nekateri uporabniki v Sloveniji, katerih identiteta je bila odkrita na podlagi njihovih IP številk. Kako se zaščititi proti temu?

Ena možnost je uporaba anonimnih proxyev (tim. zastopniških programov), vendar se uporabniki proxyev soočajo z več problemi. Anonimni proxyi pogosto ne delujejo, ali pa delujejo zelo počasi, menjanje proxyev je zamudno, včasih pa se lahko celo izkaže, da anonimni proxyi niso popolnoma...