TG Daily - V 28 letni raziskavi ameriškega Centra za Okoljske Napovedi in Oddelka za Energijo so ugotovili, da je za vetrne elektrarne najbolj primerno ameriško mesto New York namesto bolj pričakovanega Wind Cityja, Chicaga. Žal bo izkoriščanje teh vetrov rahlo težavno, saj se nahajajo približno 9 kilometrov nad morsko gladino. Vetrovi na visokih nadmorskih višinah pihajo mnogo močneje in stabilnejše kot pri tleh. Medtem ko je pri tleh v najboljših primerih na voljo manj kot 1 kW na kvadratni meter energije, vetrovi na visokih višinah ponujajo v povprečju 10 kW/m², vetrovi nad New Yorkom pa celo 16 kW/m² energije.

Edin možen način izkoriščanja je zaenkrat z zmaji, lebdečimi vetrnimi turbinami, ki bi bile privezane na površino zemlje, prek privezov pa bi na trdna tla pošiljala še električno energijo. Skupaj z ostalimi primernimi lokacijami, med katere spada celotna vzhodna obala ZDA, vzhodna Kitajska in Japonska, južni del Avstralije ter severovzhodni predeli Afrike, bi zlahka zalagali vse...

engadget - Zadnje čase je večino prebojev in raziskav pripadlo predvsem modrim organskim LED diodam, tokrat pa so na vrsto prišle še zelene. Japonskim raziskovalcem je namreč uspelo več kot podvojiti njihovo učinkovitost s pomočjo 0,7 milimetrov debele steklene ploščice. Le-ta ima zelo velik lomni količnik (2,03; lomni količnik zraka znaša 1,0), nalepili pa so jo na substrat diode. To je dvignilo sposobnost ustvarjanja svetlobe s 94 lumnov na Watt brez ploščice na kar 210 lm/W z njo.



Podatkov o komercialni rabi...

Slashdot - Kljub vsesplošni mrzlici zaradi povečanega onesnaževanja okolja in vsesplošnega trenda, da je potrebno čim hitreje preiti na biogoriva, ki jih večina vidi kot rešitev Zemlje zaradi prekomernega onesnaževanja s fosilnimi gorivi, pa najnovejše študije takšnemu razmišljanju nasprotujejo. Tako dve študiji, objavljeni v uglednem tedniku Science trdita, da ko pod drobnogled vzamemo celotno proizvodno verigo biogoriv in kakšne posledice ima njihova proizvodnja na okolje, hitro pridemo do zaključkov, ki oporekajo vsesplošnemu mnenju.

Sama goriva so sicer okolju bolj prijazna, a ker je v skupnem računu potrebno upoštevati še škodo, ki nastane s sečnjo pragozda in pretvorbo travnikov v polja, celotna bilanca izpustov ni več tako rožnata kot bi jo nekateri radi prikazali. Tako za pretvorbo enega pašnika v polje proizvedete 93-krat večji izpust škodljivih emisij kot pa bi na leto prihranili z biogorivom, ki ga lahko tam proizvedete. Etanol, proizveden iz koruze, ki sam sicer predstavlja...

BuisnessWeek Online - Kaj se da narediti s 2500 dolarji gotovine, 1000 urami dela in rabljenimi deli motocikla? Pravilen odgovor bi bil -- avto. Sicer je v njem prostora za samo eno osebo, tudi prav posebno hiter ni, se pa ponaša z zelo nizko porabo goriva.

Avtomobilček se imenuje Moonbeam, poganja pa ga štiritaken Hondin motor, ki ga je Jory Squibb vzel s starega skuterja. Motor je vodno hlajen in tako omogoča gretje voznikove kabine v hladnejšem vremenu. Za prenos moči skrbi variabilni menjalnik, zaradi manj administrativnih zapletov pri legalizaciji vozila, pa je le-to trikolesnik. Avto dosega najvišjo hitrost okoli 80 km/h, poraba pa znaša pri vožnji po mestu slabe 3 litre na 100 kilometrov, z varčnim...

Neowin - Nedvomno mnogo izmed naših bralcev ve, da se pri proizvodnji računalniških komponent uporablja mnogo snovi, ki so do okolja vse prej kot prijazne. A različne resolucije in standardi, ki se v zadnjem času sprejemajo, vedno bolj "silijo" podjetja, da tudi na področju okolja poskrbijo za kakšno stvar. Tako bo Intel do tretjega četrtletja 2004 zmanjšal količino svinca v proizvodnji procesorjev za 95 odstotkov, kar naj bi bilo v skladu z mednarodnim pritiskom po čistejšem okolju. Klik!

24 ur - Skorajda ne mine dan brez novic o novih tehnološko oh in ah izpopolnjenih računalniških kompnentah, bolj redko pa izvemo, kolikšen davek plača okolje na račun našega "sledenja tehnološkim trendom". Če gre verjeti raziskavi United Nations University, je že izdelava povprečnega osebnega računlnika vse prej kot ekološka, da porabljene električne energije med delovanjem, elektromagnetnega sevanja in problemov z odlaganjem odslužene opreme sploh ne omenjamo.

Raziskovalci so namreč ugotovili, da za izdelavo enega namiznega računalnika z dobrim starim CRT-monitorjem vred porabimo kar 1, 8 tone raznoraznih surovin, skoraj toliko, kot je potrebno za izdelavo srednje velikega avtomobila. Levji delež gre na račun vode, saj se je porabi kar 1500 litrov, pa tudi podatek o 240 kg fosilnih goriv in 22 kg raznoraznih ničkaj nedolžnih kemikalij ni ravno spodbuden.

Isti raziskovalci so že pred tem izračunali, da nas en dvogramski 32 MB modul DRAM-a "stane" kar 32 litrov vode in 1,7 kg kemikalij...

Kiberpipa - Odgovor na vprašanje v naslovu vam dam kar takoj: 16 megabajten DRAM čip, ki tehta pičla 2 grama, stane -- 32 litrov vode, 1,6 kilograma fosilnih goriv, 700 gramov elementarnih plinov (največ dušika), 72 gramov kemikalij (čez 100 različnih, med temi veliko smrtonosnih).

To verjetno ni ravno odgovor, ki ste ga pričakovali, toda uničevanja okolja se pač ne da izmeriti v dolarjih, funtih, jenih in tolarjih.

Kljub temu, da se računalništvo zdi hi-tech in čisto, se okoli njega dogaja veliko takšnih in drugačnih umazanij. To so ugotovili raziskovalci na Tokijski univerzi Združenih narodov. Omenjeno raziskavo bomo med nakupom svojega naslednjega mlinčka verjetno raje poskušali odmisliti.

Kam vse to pelje pa prepuščam vaši domišljiji ali še verjetneje, nočnim moram ...

ABC News - Tale novica sicer nima nobene zveze z računalništvom, vendar pa je vseeno zanimiva. Govori o naravi prijaznih eksplozivih za vojaške namene, ki so jih razvili nemški znanstveniki. Sam sem sicer kar malce čudno pogledal, ko sem videl naslov, vendar pa je ob končanem branju članka moje začudenje malce izginilo. Ko gledamo vsak dan, koliko raznega streliva "pokuri" vojska na vojaških vajah in ko premislimo, koliko naravi škodljivih snovi se zadržuje v strelivu in raznih eksplozivih, se človek kar malce prime za glavo. Nemški znanstveniki pa so se odločili, da razne eksplozive naredijo naravi prijazne in neškodljive. Morda je tak pristop res dober za eksplozive, ki so uporabljeni na vojaških vajah, vendar pa ima v vojnem času ekologija zadnjo besedo. Vsekakor zanimiv članek, ki si ga le preberite.