Slo-Tech - Podeljene so nagrade za najboljšo vizualizacijo znanstvenih dosežkov za leto 2009, katere podeljuje ameriška agencija National Science Foundations v sodelovanju z revijo Science. Nagrade podelijo za kategorije: fotografija, ilustracija, posterji in grafike, interaktivne igre ter neinteraktivne vsebine (video). Na spletnih straneh NSF in revije Science si lahko preberete več o dobitnikih nagrad in priznanj, ter si ogledate zmagovalna dela. Zmagovalne 3 video vsebine si lahko ogledate tudi na spletnih straneh revije NewScientist, zmagovalne fotografije pa tukajle: klik

Prvo nagrado je dobila fotografija iz sveta nanomaterialov. Raziskovalci iz Harvardske univerze so odkrili novo...

Slashdot - Na silvestrovo vam ponujamo še šopek novic s področja znanosti in tehnologije.

Zanimiva vesoljska vest prihaja iz Rusije. Vse od lanske nesreče ameriškega plovila Columbia ameriški space shuttli niso leteli, zato so ameriške astronavte, opremo in hrano na ISS vozili Rusi. Ruska vesoljska agencija ima mnogo manjši proračun kot ameriški kolegi, zato so se odločili, da bodo od leta 2006 Američane vozili v vesolje na tržni osnovi. Po domače povedano, Rusi imajo dovolj zastonjskih voženj Američanov in jim bodo začeli zaračunavati. NASA še ni podala komentarja. Več o tem.

Prihajajoče leto 2005 je v spomin na stoletnico Einsteinovega čudežnega leta proglašeno za mednarodno leto fizike. Kljub temu mnogo ljudi, ki so sicer že slišali za Einsteina, ne ve, kaj je storil in kaj je odkril. Fantastičen članek na Economistu vam razkrije, kako je nepomemben patenti uradnik prišel do ideje o relativnosti in kaj vse poleg tako (pre)pogosto opevane relativnosti je Einstein še odkril.

Na TRN...

Slashdot - Revija Science Magazine je kot vsako leto objavila seznam desetih najpomembnejših znanstvenih dosežkov oziroma odkritij leta. Na prvo mesto so postavili dosežek Nasinih sond Spirit (duh) in Opportunity (priložnost), ki sta na Marsu odkrili dokaze o obstoju slane in rahlo kisle vode, na drugo odkritje nove vrste človečnjaka, hobbit, v Indoneziji, ki je meril v višino zgolj slab meter, na tretje pa kloniranje človeškega zarodka, ki so ga uspešno izvedli južnokorejski znanstveniki. Seznam dopolnjujejo razumevanje kondenzatov (angl. condensate - zelo ohlajeni plini), navidez nerabnih delov...

Slo-Tech - Ste se kdaj vprašali zakaj ste bili kljub svoji pameti in überinteligenci vedno zapostavljeni, zasmehovani in nepriljubljeni? No, tale znanstveni članek natančno razloži zakaj je tako. Gre se preprosto za to, da pametnjakoviči (v članku je uporabljen izraz "nerd") ne razumejo, da se je treba za socializacijo truditi, prav tako kot znanstvene dosežke. Ker pa imajo znanstveni dosežki pri njih prednost (ker imajo pač talent in inteligenco zanje), jih sociliziranje boli. Še več. Večina pametnjakovičev ne bi svoje inteligence nikoli zamenjala za socialno priljubljenost. Priporočam v branje Slo-techarjem, ker vem da se vas bo večina prepoznala v njem.

Vnunet - HPjevi managerji, pardon, znanstveniki, so odkrili način, s katerim so dosegli še večjo gostoto podatkov na kvadratni centimeter. Z dosedanjo tehnologijo naj bi bilo moč doseči nekje 500 Mb na kvadratni centimeter, s svojo pogruntavščino, ki naj bi bila za trg pripravljena v dobi 5 let, pa malce več od 1 Gb. Klik!

Kaj to pomeni? Nič. O podobnih dosežkih iz vseh mogočih področij poročamo skoraj mesečno, vendar gre pri tem povečini res zgolj za znanstvene dosežke, ki pa praktično uporabo ponavadi ugledajo zgolj na daljši rok. Kar pa je seveda razumljivo.

Dan's DATA - Ste se kdaj vprašali zakaj so električni vodniki na tiskanih vezjih matičnih plošč pogosto zaviti in delajo krivulje kot so na primer tele: Odgovor tiči v dolžini vodnikov. Vsi vodniki od ene do druge točke, ki morajo priti natančno v enakem času skupaj do različnih pinov morajo pač potovati enako veliko časa. Zato vodnike, ki so prekratki enostavno zakrivijo in jih peljejo "po ovinkih". Zelo dober odgovor na vprašanje bralca si oglejte na Dan's Data.

Slashdot - Revija Annals of improbable research že deset let podeljuje tako imenovane Ig Nobelove nagrade. Gre za parodijo na Nobelovo nagrado, podelijo pa jih za resnične znanstvene dosežke, ki se jih ne sme ali ne more nikoli več ponoviti.

Letošnji nagrajenci so:
Medicina - Peter Barss iz Univerze McGill za zdravstveno poročilo Poškodbe zaradi padajočih kokosov
Fizika - David Schmidt iz Massachusettske univerze za njegov delni odgovor na vprašanje zakaj se zavese pod tušom upogibajo navznoter.
Biologija - Buck Weimer iz Puebla v Coloradu za izumitev Under-Ease, neprodušnega spodnjega perila z zamenljivim filtrom, ki odstrani neprijetne pline preden pobegnejo.
Ekonomija - Joel Slemrod iz Poslovne šole univerze v Mitchinganu in Wojciech Kopczuk iz Univerze Britanske Columbije za njuno ugotovitev, da ljudje najdejo način za odložitev njihove smrti, če to pomaga pri zmanjšanju davka na dediščino.
Literatura - John Richards iz Bostona, Anglija, ustanovitelj Društva za zaščito apostrofov za njegovo...