Slashdot - Večina današnjih delavcev ima pri sebi mobilni telefon, prenosnik ali kakšno drugo elektronsko napravo, ki jih večino časa povezuje s službo. A, kot poroča New York Times, prav te elekronske naprave, ki so nam sicer olajšale življenje, povzročijo za 300 milijard dolarjev škode na leto samo v ZDA, zaradi bolezni, povezanih s stresom. Različne srčne bolezni, pomankanje spanja, oslabljen imunski sistem, RSI, če jih naštejem le nekaj, tako povzročijo vse prej kot majhne izdatke zdravstvenim sistemom, ki pa denar prejema od zaposlenih. Smo torej zašli v začarni krog?

Problem pa ni izoliran samo na ZDA, ki s povprečno 1800 delovnimi urami letno vodijo, sledi pa Japonska z le malenkost manj delovnimi urami, vendar se podaljšani delovniki širijo tudi po Evropi. Z mobilnimi telefoni in računalniki pa se začne služba vmešavati tudi v zasebno življenje in prosti čas, ki bi naj bila namenjena počitku od dela in sprostitvi, a se tako spremenita v bolj ali manj stresno obdobje dneva. Kar je...

Slashdot - Če ste mnenja, da je služba v računalniškem sektorju nekaj najboljšega, kar se vam lahko zgodi -- pomislite še enkrat. Prekratki roki, stres in preveč kofeina, vodstvo, ki ne razume tehnologije, in nesposobni sodelavci. Za povrh pa še nemogoče delovne razmere. Na Slashdotu pravkar poteka debata o najbolj čudnih delovnih razmerah, v katerih obiskovalci delajo oziroma so delali nekoč. Zaenkrat so se pojavile tako osebe, ki so morale plezati skozi zatemnele jaške in risati potek mrežnih kablov, kot tudi tisti, ki so bili informacijska podpora v Iraku. In ne pozabite, (skoraj) nikoli ni tako slabo, da ne bi bilo lahko še slabše.

In kakšna je vaša najhujša delovna izkušnja?

Slashdot - Glede na to, da se počasi bliža čas, ko bo po sosednjih hišah začel hoditi Božiček (ker drži Murphy, najbolj pridnih, torej bralcev Slo-techa seveda ne bo obiskal), vam dajem zgolj en oreh za razmišljanje.

Oziroma, če sem bolj natančen, oreh so vam postavili na Slashdotu. Predpostavili so hipotetično situacijo (česar sicer niso razbrali vsi, ki so besedilo prebrali), kjer se odpravite sredi puščave, brez elektrike, s sabo pa lahko vzamete ali prenosnik ali njegovo predimenzionirano verzijo z LCD zaslonom. Na vas je, da se odločite, kaj vam bo krajšalo dolge ure.

Če želite zgolj podati svoje mnenje ali pa se nasmejati nekaterim komentarjem, poglejte sem.

Glede na to, da se sprašujejo o modularnosti, dostavna služba tja vseeno prinaša najnovejšo strojno opremo.

Slashdot - Joel Spolsky, direktor podjetja Fog Creek Software, je bil nekaj časa nazaj predstavljen pred dejstvo, da mora preseliti prostore iz stare babičine hiše v bolj primerno četrt mesta New York.

Ker je želel, da se njegovi programerji čim boljše počutijo na delovnem mestu, se je o opremi pisarne pogovoril z arhitektom Royem Leonom. Končni izdelek je malo nenavadna, vendar izredno navdušujoča pisarna.

Slashdot - Na Slashdotu so pravkar objavili zanimivo dejstvo, da je Compaq povečal svojo bazo pogostih vprašanj in odgovorov za prav posebni vnos.

Uspelo jim je ugotoviti, katera tipka je 'katerakoli' tipka, in sedaj to z veseljem delijo s svojimi strankami, ki se to že dolgo sprašujejo. Če se tudi vi sprašujete, katera tipka je 'katerakoli' tipka, pa le poglejte v Compaqovo bazo. [>:D]

Xtreme Tek - Vsi vemo, da prodajalci opreme s svojim prodajanjem že-vnaprej-narejenih mrežnih kablov malo pretiravajo, saj zna cena narasti nad 5000 SIT, pa še dolžina ni točno taka, kakršno smo želeli imeti. Če pa pogledamo na zadevo iz druge plati, pa vidimo, da dva konektorja ter kabel točno enake dolžine stanejo znatno manj. Rešitev? Delanje lastnih mrežnih kablov, kajpak. Okej, potrebujemo kabel, dva konektorja, erm... Osem žičk v kablu? Kam katero? S čim dam konektor na kabel? Zakaj je vse tako zapleteno? Na Xtreme Tek prepričujejo, da delo niti ni tako težko. V članku nam opišejo, kako po pravilnem postopku narediti mrežni kabel, v katero režo vtakniti kateri kabel (za kar čimmanj interference) in tako dalje. Zanimivo branje...