Slo-Tech - Prihodnji teden bo Google začel udejanjati projekt Suncatcher, saj bo v vesolje poslal prvi satelit, ki bo vseboval pravcati računalniški center. Google je podobno kot SpaceX in Amazon napovedal, da je prihodnost podatkovnih centrov v orbiti, kjer naj bi se hladili s preprosto radiacijo. V vesolju je resda hladneje kot na Zemlji, a odpadeta konvekcija in prevajanje za odstranjevanje toplote.
Satelit se imenuje MVP in je velik kot hladilnik. V njem tiktakajo štirje Googlovi specializirani procesorji za umetno inteligenco (TPU), ki se lahko uporabijo bodisi za trening modelov umetne inteligence bodisi za njihovo poganjanje (inferenco). Tipični oblak na Zemlji jih seveda vsebuje na tisoče, a ker je nekje treba začeti, v vesolje pošiljajo štiri, ki bodo skupaj trošili okrog 1 W. Po prvotnih načrtih bi jih morali izstreliti šele prihodnje leto, a je Google malce pospešil svoja prizadevanja.
V vesolje jih pelje raketa Falcon 9 podjetja SpaceX. Satelit bo namenjen preizkušanju več tehnologij, ki so v vesolju pomembne. Predvsem jih bo zanimalo obnašanje in preživetje TPU-jev v vesoljskih razmerah, kjer je sevanja več, temperaturni razponi pa bolj neizprosni. Preverili bodo tudi, kako učinkovito je vesoljsko hlajenje s sevanjem. Čipi bodo tekli po 15 minut, nato pa se bodo izklopili zaradi hlajenja, in tako dalje.
Novice » Znanost in tehnologija » Google začenja izstrelitve strežnikov v vesolje
DamijanD ::
1W in hlajenja imajo samo za 15 minut na enkrat... torej dejansko ne poznajo neke čarobne paličice a vseeno se gredo ta projekt
deskstar ::
Ko se bodo enkrat začeli sateliti med seboj zaletavati, bo prišlo do kaskadnega efekta in bodo za par stoletij nižje orbite neuporabne zaradi smeti.
https://www.sciencefocus.com/news/satel...
Kessler syndrome @ Wikipedia
Drug problem je elektrika. Za podatkovne centre gredo moči v megavate, pri satelitu je pa že kilovat težko zagotoviti in hladiti, hlajenje s sevanjem je namreč najmanj učinkovito. Solarni paneli ne dajejo elektrike neprestano, del orbite je satelit v temi.
Tretji problem je kozmično sevanje. Visokoenergijski delci, ki letijo skozi čipe, povzročajo šum, motnje, bitflipe in okvare elektronike. Zato se pri načrtovanju uporablja posebne metode, (radiation hardening), a taka vezja porabijo precej več elektrike.
Radiation hardening @ Wikipedia
https://www.sciencefocus.com/news/satel...
Kessler syndrome @ Wikipedia
Drug problem je elektrika. Za podatkovne centre gredo moči v megavate, pri satelitu je pa že kilovat težko zagotoviti in hladiti, hlajenje s sevanjem je namreč najmanj učinkovito. Solarni paneli ne dajejo elektrike neprestano, del orbite je satelit v temi.
Tretji problem je kozmično sevanje. Visokoenergijski delci, ki letijo skozi čipe, povzročajo šum, motnje, bitflipe in okvare elektronike. Zato se pri načrtovanju uporablja posebne metode, (radiation hardening), a taka vezja porabijo precej več elektrike.
Radiation hardening @ Wikipedia
Zgodovina sprememb…
- spremenil: deskstar ()
pegasus ::
Razmišljam nekaj drugega ... vlaganje tehnoloških velikanov v nekaj tako absurdnega kot so vroče računske zmogljivosti v orbiti razumem kot precejšnjo mero skepse v post-silicij tehnologije, kot so npr. optični procesorji. Je to samo vložek v "backup plan" ali vedo nekaj več? No, če jim uspe skombinirati oboje (cool optical computing in space), bo čista zmaga. Do takrat pa ... who knows?
Magic1 ::
Drag šov za delničarje.
Ali je sploh drag, je vprašanje. Musk to dela že desetletja in uspešno nabija vrednost delnic čez vse meje. Trenutno vsi velikani obupno iščejo financiranje in dvigovanje vrednosti je v bistvu financiranje. Satelitek s iztrelitvijo je par deset miljonov, kar ni nič v primerjavi, če delnica zraste za 1%.
Magic
Tody ::
Sej so mel tudi zelo konkreten projekt z baloni, ki bi zagotavljal internet nad čudnimi deli sveta. Kaj pa je 1 mrd med prijatelji? Trump jo zasluži z enim al pa dvema insiderskim trgovanjem
Miki N ::
In kaj če pride kaka megakriza, gre vse v koorac, bodo v tem primeru kar zaprli štant in pustili da roba frči po orbiti brez nadzora?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Miki N ()
karafeka ::
Sej so mel tudi zelo konkreten projekt z baloni, ki bi zagotavljal internet nad čudnimi deli sveta. Kaj pa je 1 mrd med prijatelji? Trump jo zasluži z enim al pa dvema insiderskim trgovanjem
Haha, v sosedni temi se pa piše, da ni kake neenakosti. Sploh imate občutek, koliko je milijarda?
Tody ::
Ne, seveda ne... Ampak sem šel pogledat... Larry in Sergey imata vsak po 260 njih. Tko da če data vsak pol za vesolje jih ne boli kaj dosti.
Miki N ::
Ma v tem "imata" je pogosto keč. Dostikrat tili strici, ko želijo te miljarde spraviti v dejansko likvidno obliko (recimo dejansko spraviti fizično robo nekam) rabijo prepričati koga drugega da izkeši recimo temu "pravi denar"- in potem so takili šovi še kako pomembni in del poslovanja. Saj smo vsi imeli frenda, ki je nosnstop kšeftal in bil poln keša, kao, samo ko je bilo treba pa plačati kavo pa slučajno "ni imel denarnice s sabo". 
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Miki N ()
stara mama ::
Ko se bodo enkrat začeli sateliti med seboj zaletavati, bo prišlo do kaskadnega efekta in bodo za par stoletij nižje orbite neuporabne zaradi smeti.
Spet mamo astro-komunalnega osveščenca v debati.
Ekologija™ in Trajnost™
bm1973 ::
Razmišljam nekaj drugega ... vlaganje tehnoloških velikanov v nekaj tako absurdnega kot so vroče računske zmogljivosti v orbiti razumem kot precejšnjo mero skepse v post-silicij tehnologije, kot so npr. optični procesorji. Je to samo vložek v "backup plan" ali vedo nekaj več? No, če jim uspe skombinirati oboje (cool optical computing in space), bo čista zmaga. Do takrat pa ... who knows?
No ja, trenutno zgleda, da vsi veliki vlagajo samo v cegle...
Za kaj bodo te cegle porabili, pa razen AI, ni nobene ideje.
Al pa jaz kaj narobe berem...
Oracle zna ta AI vložek v cegle celo potopiti...
Na drugi strani pa IBM dela AI procesorje, ki so bolj učinkoviti...
https://research.ibm.com/blog/northpole...
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet
skrivljen, biča vajen in željan! [Ivan Cankar]
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: bm1973 ()
Tody ::
Tole z AI je kot droga. Navlekl nas bodo da bodo robotki za nas bral emaile, pisal kodo in nam pisal recpete za kuhat. Potem ko pa si odvisen od vsega tega pa hopa cupa nas dva skupa vsak po 50 eur na mesec za naročnino na AI.
JanBrezov ::
Kako je kaj s kibernetsko varnostjo tule? Si predstavljam, da nekdo dobi root, so lahko težave, ker nimajo fizičnega dostopa. Verjetno imajo kakšen out-of-band link za hard/factory reset. Shekaš, daš gor torrent server in si "space pirate" :)
Miki N ::
Tole z AI je kot droga. Navlekl nas bodo da bodo robotki za nas bral emaile, pisal kodo in nam pisal recpete za kuhat. Potem ko pa si odvisen od vsega tega pa hopa cupa nas dva skupa vsak po 50 eur na mesec za naročnino na AI.
Ta član šteka. Isto je bilo z netom in mobilno. Joj kako so takratni supermani v nič dajali "neumno rajo" sedaj pa stokajo nad šteko računov. Ampak z Ejaj bo drugače pa tudi enšitificiran ne bo, a ha.
deepsick ::
Navlekl nas bodo da bodo robotki za nas bral emaile, pisal kodo in nam pisal recpete za kuhat. Potem ko pa si odvisen od vsega tega pa hopa cupa nas dva skupa vsak po 50 eur na mesec za naročnino na AI.
FFS, kako to misliš - BODO? :D
50EUR je najbrž še malo nizek znesek glede na kapabilitije, če smo čisto iskreni - vprašanje je samo, koliko hočeš utilizirati.
Kaj je realna alternativa leta 2026, sicer?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: deepsick ()
deepsick ::
Si na zelo dobro podtemo iztiril, aktualno za 2026+
Variante so (zaenkrat še) 'familiarni' računi, 'delitev' računov p.p. (vpn in!), kompilacija za občasno najugodnejše naročniško obdobje/paket, agregatorji payg...
Drugega se pa res ne spomnim več iz glave.
Domače poganjanje pa, se bojim, je malo prešvoh izven eksperimentiranja, razen mogoče, če bo kdo blagovoljil nam (ne predrago) prodajati hiter unificiran pomnilnik za specializirane (ll)m ali kaj že.
Variante so (zaenkrat še) 'familiarni' računi, 'delitev' računov p.p. (vpn in!), kompilacija za občasno najugodnejše naročniško obdobje/paket, agregatorji payg...
Drugega se pa res ne spomnim več iz glave.
Domače poganjanje pa, se bojim, je malo prešvoh izven eksperimentiranja, razen mogoče, če bo kdo blagovoljil nam (ne predrago) prodajati hiter unificiran pomnilnik za specializirane (ll)m ali kaj že.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: deepsick ()
Gregor P ::
Tole z AI je kot droga. Navlekl nas bodo da bodo robotki za nas bral emaile, pisal kodo in nam pisal recpete za kuhat. Potem ko pa si odvisen od vsega tega pa hopa cupa nas dva skupa vsak po 50 eur na mesec za naročnino na AI.
Najmanj 50 dajem že sedaj; več če ga dejansko rabim
In za vse to mi glede na njihove stroške še premalo računajo, ker so dejansko v minusu. Tako da me prav zanima, kdaj nam bodo zares začeli računati po dejanski porabi
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
darkolord ::
Bi že - Anthropic je začel z računanjem po porabi, kjer so cene nekaj redov velikosti višje.
Ampak so jim Kitajci prekrižali načrte, tako da jim bo trda predla.
Ampak so jim Kitajci prekrižali načrte, tako da jim bo trda predla.
asinhronc ::
Razmišljam nekaj drugega ... vlaganje tehnoloških velikanov v nekaj tako absurdnega kot so vroče računske zmogljivosti v orbiti razumem kot precejšnjo mero skepse v post-silicij tehnologije, kot so npr. optični procesorji. Je to samo vložek v "backup plan" ali vedo nekaj več? No, če jim uspe skombinirati oboje (cool optical computing in space), bo čista zmaga. Do takrat pa ... who knows?
Vlaganje vedno pomeni določeno inovacijo, uči se pa vedno na problemu/napaki. Stara preiskušena metoda, ki jo razume tudi gugl....
... Satelit bo namenjen preizkušanju več tehnologij,...
.... le dva problema sta. Prvi da se danes preveč gleda v smeri dobičkonosnosti na (pre)kratek rok in marsikaj potem enostavnejšega za implementacijo prehitro potisne na stran, ker so stroški na začetku previsoki. Drugi pa premalo na dolgoživosti, kjer bi menjal zgolj element po element in ne celote. Zato dans vse prehitro zastari.
Nekoč so vse to delali skoraj zastonj (Tesla, od brezplačne elektrike z brezžičnim prenosom do odkritja radia), danes pač denarja je dovolj, naredimo nekaj, veliko zadev zato potem propade. Recimo razvoj iz živosrebrnega usmernika, preko inovacije unega Madžara, ki je razvil diodo, od tiristorja do današnjega tranzistorja, ki je danes že nova generacija materiala, s še manj preklopnimi izgubami. Vse to manj kot v 100 letih.
Trenutno je v Berlinu železniški sejem. Ker lahko tako od blizu dobim informacije, kam gre scena, je vse v halah (ne vzunaj na tirih) podrejeno umetni inteligenci, robotiki, avtomatizaciji...človek je pomemben le še za gledanje v zaslone v naslonjaču, čeprav je v praksi trenutno milijon težav, vedno več "temu" kvalitete, špageti luknjaste kode, neenakomernega vlaganja v standardizacijo, vedno višje cene zaradi novih tehnolgij in standardov, vse manj preizkušenih zadev, vse več preiskusov v praksi in potem popravljanj napak za novega kupca, kompliciranja itd... ampak zadeve, ki so predstavljene tam, se pa slišijo lepo, poenostavljajo tisoče težav, odpravljajo tisoče težav itd... Vse kar slišim je samo še umetna inteligenca z vgrajenimi tisoči seznorjev in tako spremljanje milijona podatkov hkrati.
P***a, spet se bo treba prepirati s profesorjem za računalništvo. Nikoli in nikdar ne bom potreboval pisat kode, še manj pa v C++, zakaj me v to silite? Dajte enako kot smo z numeričnimi formulami. Predstavi kako se izračuna z njimi in konec. Evo, sedaj pa očitno res ne bom potreboval več C++. O bolj pomembnih senzorjih pa ni povedal nič. Naj se gre sedaj Tovardsom mmenit, da ga bo nadrl namesto mene, ko mu omenite ta jezik.
Torej dobiš nekako občutek da se vse razvija, samo da se predstavi svetu nekaj novega z aktualnimi trendi, gremo višje, hitreje, močneje in da se na koncu ustvari nov problem, ki ga bomo nekoč spet z novo inovacijo odpravljali in vse to bomo na koncu hočeš nočeš sprejeli, čeprav trenutno v praksi ni preizkušeno, še manj pa cenovno ovrednoteno. Pa če dobro pomisliš, smo s takšnim modelom kot človeštvo prišli do aktualne razvitosti. Inovacija pa lahko na koncu uspe ali pa se popolnoma zgreši. Cepelin recimo je lep primer propada, ampak letimo pa več kot še nikoli doslej, čeprav je od Rusjana že kar daleč.
Nekaj bo uspelo, vprašanje je le kakšna bo končna implementacija in kdo bo prej zasedel omejen prostor. Tudi avioni padajo dol, pa komu mar, imamo dva proizvajalca, tretji pa je še daleč nekje v razvojni fazi.
fikus_ ::
Dober in rahlo začinjen zapis.
Se tudi strinjam, da se dandanes gleda predvsem na hiter profit, na čimvečje donose, pri tem pa trpi izvedba, kvaliteta,... Razvoj gre hitro naprej, zadeve hitreje zastarajo,...
In ja, še vedno je testiranje pomembno za razvoj tehnologij.
Se tudi strinjam, da se dandanes gleda predvsem na hiter profit, na čimvečje donose, pri tem pa trpi izvedba, kvaliteta,... Razvoj gre hitro naprej, zadeve hitreje zastarajo,...
In ja, še vedno je testiranje pomembno za razvoj tehnologij.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
pegasus ::
Drugi pa premalo na dolgoživosti, kjer bi menjal zgolj element po element in ne celote. Zato dans vse prehitro zastari.Se strinjam. Dolgoživost in popravljivost delujeta nasprotno od potrošniške kulture, zato se ju tišči v pozabo. Mislim da imajo sateliti tu posebno prednost - ko crkne ali zastari, ga enostavno skuriš v atmosferi nekje nad point Nemo v pacifiku. Kar ne vidiš ne boli ...