Slo-Tech - Novela evropske direktive o zasebnosti elektronskih komunikacij (e-Privacy Directive) je pred dobrimi petnajstimi leti korenito spremenila internet. Nemalo ljudi meni, da na slabše, saj je uvedla obvezno soglasje za shranjevanje piškotkov, zaradi česar nas danes skoraj vsaka stran bombardira z obvestili o piškotkih. Navadili smo se, da soglasja podeljujemo brez branja. Evropska komisija je končno začela razmišljati o spremembi.
Politico poroča, da delovna skupina pripravlja predloge sprememb zakonodaje, ki bi uvedli več izjem in uporabnikom omogočili, da soglasje podajo enkrat, denimo v brskalniku, pa bi potem veljalo za vse strani. Podobne zamisli so v preteklosti motrile tudi nekatere države članice, Danska pa na primer predlaga, da bi za osnovne piškotke za tehnično nujne funkcionalnosti in enostavno statistiko preprosto ukinili potrebo po soglasjih. Ti piškotki naj bi bili neškodljivi, trdijo.
Z odpiranjem zakonodaje, ki ureja piškotke, se začenja vnovičen krog intenzivnega lobiranja. Podjetja si želijo, kar so skušali doseči že s predlogi sprememb direktive v letu 2017, preden je Komisije spremembe umaknila. Ena izmed možnosti bi bilo zapakirati nekoliko milejše pogoje za streženje piškotkov kar v GDPR. Tam so ukrepi usklajeni s tveganji, medtem ko je direktiva o e-zasebnosti precej bolj toga. Na drugi strani bodo skupine za zaščito zasebnosti lobirale za zaostritev zakonodaje. A spremembe se v vsakem primeru obetajo, Komisija pa bo prve predloge javno predstavila decembra.
Nekoč smo v brskalnikih že imeli možnost "Do not track", pa je ni nihče upošteval, in so oglaševalci raje naredili obvestila o piškotkih čim bolj nadležna. Edina krivda EU tu je, da ni že prej naredila upoštevanje možnosti "Do not track" obvezno.
There are only two hard things in Computer Science:
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
Motiš se ne, samo eno je teorija, drugo pa praksa, ki so sajti zasrani s temi potrditvami. Če ne bi bilo "direktive" jih ne bi bilo. Klasičen "nestrokoven servis" s strani evrokratov, kot bi rekli mehaniki.
Zelo veliko strani nima možnosti, da se s piškotki NE strinjaš, ali pa jo ima in ob kliku na to možnost stran obvisi in obstane. Po drugi strani pa imaš strani, kjer ti dajo na izbiro, da sprejmeš piškotke in prebereš članek ali pa skleneš naročnino in ne sprejmeš piškotkov. Se pravi ali plačaš z osebnimi podatki ali s kešom ali pa spizdi. To je kar povedno.
PS: Stran RTVSlo je začela utrujati s piškotki v zadnjih dnevih.
Mogoče zakonodaja ni bila zastavljena dobro takrat in res potrebna prenove, ampak definitivno pa ima neko vrednost za družbo, da se vsaj ljudje zavedajo, da to sploh obstaja.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Motiš se ne, samo eno je teorija, drugo pa praksa, ki so sajti zasrani s temi potrditvami. Če ne bi bilo "direktive" jih ne bi bilo. Klasičen "nestrokoven servis" s strani evrokratov, kot bi rekli mehaniki.
Ne, za funkcionalne piškotke ne rabiš privolitve, samo ker oglaševalci sovražijo vsako vrsto privolitve, so naredili pasice za vse, in to na najbolj nadležen način.
Mogoče zakonodaja ni bila zastavljena dobro takrat in res potrebna prenove, ampak definitivno pa ima neko vrednost za družbo, da se vsaj ljudje zavedajo, da to sploh obstaja.
Vrednost za družbo je nekaj redov manjša kot sekirancija zaradi piškotov.
Sicer so piškotki minorni problem v primerjavi z zamaški.
