Zgodovina in Zanimivosti

vedel sem iz mladosti da 'bele' ledice še ni, ampak zdaj pa sem se odločil pogledat, kako je nastala modra:

Pozdrav.

Leta 2001 - 2002 sem delal na konstrukciji varnostne svetilke (utripa z oranžno oz. jantarno svetlobo) in kot dodatno funkcijo smo si omislili možnost uporabe kot navadne svetilke. Ker smo hoteli izdelek, ki bi z majhnimi baterijami svetil čim dalje (uporbili smo 4 AA baterije) seveda klasične ali halogenske sijalke niso prišle v poštev. In smo dodali dve beli LED-ici, ker smo tako dosegli zadovoljivo svetilnost. Bili sta tako dragi, da sta predstavljali ~80% stroškov proizvodnje svetilke. Seveda je dobavitelj bila Nichia...

Takrat še ni bilo čisto jasno, ali bo bela ELD-ica postala primarni vir umetne svetlobe, ali pa bo ostala bolj nišna zadeva za potrebe nizkoenergijske tehnike. Pa so leta tekla in masovna proizvodnja je naredila svoje...

Da vam LED-ice ne bi preveč utripale ...

Jože

Ladja Maribor: od ponosa Jadrana do razbitine v Ekvadorju @rtvslo

Od leta 1955, ko so jo v Uljaniku potisnili v morje, pa vse do leta 1966, ko je bila prodana. Po Jadranu je od Trsta do Ulcinja plula le 11 let...

Predhodnice ladje Maribor, ki so plule med jadranskimi otoki, so bile izključno potniške in so bile poimenovane po pesnikih. Otočani so bili nezadovoljni, ker niso imele tovornega dela in so prevažale samo potnike. Zato se je Jadrolinija oziroma takratna Jadranska linijska plovidba odločila za posodobitev flote s t. i. belo floto Jadrana. V njej so bile ladje, ki so poleg potnikov sprejemale tudi tovor. Ladje v tej floti so poimenovali po jugoslovanskih mestih, ki niso bila prestolnice republik. In za "slovensko" ladjo je ta čast pripadla Mariboru.

Nekaj manj kot 60 metrov dolga in skoraj 9 metrov široka ladja je lahko sprejela 25 ton tovora in 500 potnikov. Imela je tudi 44 ležišč. Odplula je iz Trsta, se ustavila v Kopru in nato še v pristaniščih Poreč, Rovinj, Pulj, Mali Lošinj, Silba, Zadar, Biograd, Šibenik, Split, Makarska, Orebič, Dubrovnik, Herceg Novi, Budva, Petrovac, Bar, do končnega cilja, črnogorskega Ulcinja.

Iz Grčije je bila Ladja Maribor leta 1977 prodana v Ekvador. Tam se je pot jadranske lepotice tudi končala, ko je leta 1984 med plovbo proti matičnemu pristanišču na njej izbruhnil požar in gasilne ladje, ki so prišle na pomoč, so v ladjo Maribor zlile toliko vode, da se je najprej nagnila, nato pa, ko so jo odvlekli v rokav reke, potonila in so tam še danes vidni njeni ostanki.

gruntfürmich je 27. sep 2025 ob 22:56:58 izjavil:

NE!
če slike ali videa ne obdelaš, ta izjava najbolj drži. veliko bolj kot zaupat možganom, da povedo kaj so videli.

Dobro, ti primerjaš človeški spomin / pričevanje človeka s posnetkom neke naprave, v tem primeru je posnetek naprave res bolj verodostojen, ob predpostavki, da ne gre za manipulacijo. Jaz sem bolj primerjal kakršenkoli posnetek z dejanskim stanjem / resnico™. A kot ima človeško opazovanje svoje omejitve, imajo tudi vse snemalne naprave svoje omejitve. Kakršnokoli snemanje je že neke vrste urejanje, sploh na digitalnih napravah. Večji ISO, hitrost snemanja, filtri in druge digitalne izboljšave, vse to je neke vrste urejanje. Tudi sama metoda zajema posnetka je neke vrste manipulacija. Npr. nekaj primerov:

1) Rdeče oči na slikah analognih fotografih (Red Eye Effect @ Wikipedija). Smo posneli demone ali je to stranski učinek bliskavice?

2) Video rotirajočih stvari, ki so na posnetku stacionarni (Wagon-wheel effect @ Wikipedia, Stroboscopic effect @ Wikipedia), npr.:
Helicopter Appears To Move With Stationary Blades

Res ta helikopter kar lebdi na nebu ali je slučajno prišlo do sinhronizacije hitrosti zajema slike s hitrostjo rotacije rotorja?

3) Popačenje zaradi metode zajema (Rolling shutter @ Wikipedia)
Why Do Cameras Do This? | Rolling Shutter Explained - Smarter Every Day 172


4) Popačenje zaradi digitalne video kompresije, ki povzroča fragmente na slikah, ki dodajo detajle, ki jih ni, ali uničijo obstoječe
Video Compression Artifacts in Surveillance Footage: Hiding or Adding Details?

5) Slike, narejene z modernim pametnimi telefoni, ki uporabljajo nevronske mreže / umetno intelicenco za "izboljšanje" kvalitete fotografij.
Samsung caught faking zoom photos of the Moon

What is Happening with Samsung's Camera?

But to me, this is just one of many types of photos that our smartphones are already editing for us. I've said it in a previous video, the stuff that comes out of a smartphone camera isn't so much reality as much as it's this computer's interpretation of what it thinks you'd like reality to look like.

To vse se dogaja v času snemanja, pravih manipulacij še omenil nisem. Jaz pravim, da je z moderno tehnologijo možno karkoli zmanipulirati do te mere, da izgleda kot avtentičen posnetek.

Še največji problem vsega tega pa je, da nima veze z zgodovino. Sem poslušal (ne gledal) prvi tvoj video in razen tiste zgodbe z lakoto v drugi svetovni vojni ni nič zgodovinskega.

V 80h letih prejšnjega stoletja je ameriški izdelovalec plinskih celic, električnih stolov in ostale opreme za končanje življenja obsojenih na smrt šel raziskovat nacistične plinske celice v Auschwitz in Majdanek. Zyklon B, ki so ga uporabljali za plinske celice, je bil namreč vodikov cianid, takrat široko uporabljan pesticid. Uporabljali so ga za zaplinjanje oblačil, obutve in posteljnine proti ušem in bolham. Pri uporabi tega plina se na ometu stene nabere modra snov, prussian blue, Fe4[Fe(CN)6]3. Vzel je vzorce ometa s sten prostorov, ki naj bi jih uporabljali za plinske celice za pobijanje ljudi in s sten celic za zaplinjanje oblačil in posteljnine. Vzorce je dal na analizo v kemijski laboratorij. Ugotovil je, da zgodba o plinskih celicah ne more držati. Na teh stenah namreč ni bilo sledov o uporabi cianida, za razliko od celic za zaplinjanje oblačil, kjer je bilo modrih sledov obilo.

https://odysee.com/@Honkler:62/Fred-Leu...
https://odysee.com/@montysthinkingoutsi...
Prussian blue @ Wikipedia
Zyklon B @ Wikipedia
https://www.educate-yourself.org/cn/The...