Iztrebljanje nutrij - kje so naravovarstveniki?

Pišete kar povprek eni za eni proti.

Prvi korak je, da se izvedejo raziskave in spremljanje nutrij v našem območju. To vključuje sodelovanje z lokalnimi strokovnjaki, okoljevarstvenimi organizacijami ali državnimi agencijami, ki se ukvarjajo s preučevanjem in varstvom divjih živali. Ko bodo te izdale poročila s številkami se lahko pogovarjamo dalje. Dvomim da imamo problem z nutrijami dlje časa, ko pa če praktično nikoli ni bil omenjen, dokler ni opankar tako zaukazal.

Potem potrebujemo sodelovanje s strokovnjaki - to niso lovci (lovec je praktično vsak ki ima par min časa, vem tudi moj fotr je lovec samo zato da ima orožni list). Strokovnjaki, ki imajo izkušnje z upravljanjem divjih in invazivnih živali. Ti strokovnjaki nam bodo pomagali bolje razumeti možne posledice in predlagali primerna upravljanja za morebitne težave.

Pri nas imamo problem. Problem o vsakem problemu, ker politika predstavi neko svojo idejo in potem ljudje reagirajo glede na to kdo je to idejo privlekel na dan. Sedaj bi vsi priseljenci bili za poboj nutrij, če bi pa to idejo povedal IJJ pa bi bili proti. Iz tega izhajam, da bi morali spodbujati zavedanje javnosti. Ozaveščati lokalne skupnosti o prisotnosti nutrij in potencialnih tveganjih, naj polagajo pozornost na to-ker do sedaj v 100 letih ni niti eden rekel da mu je nutrija škodila.

Pravilno bi bilo tudi ustrezno ravnanje z divjimi živalmi. Čeprav so nutrije divje živali so tudi čuteča bitja. Pomembno je, da se ne posega v njihov naravni življenski prostor in ne povzročamo nepotrebnega stresa- potem pa bo res problem, ki ga bomo izzvali sami.

Dobro bi bilo ljudi ki govorijo o problematiki izobraževati o ekosistemih. Spodbujati izobraževanje o lokalnih ekosistemih in pomen ohranjanja ravnovesja med različnimi vrstami. Če odstanimo vse nutrije, bomo porušili ravnovesje, tega se je treba zavedati. Z izobraževanjem bi se povačalo razumevanje, kako so različne živalske vrste medsebojno odvisne in kako lahko naša dejanja vplivajo na njihovo preživetje.

Če se pojavi znak, da nutrije povzročajo težava, je treba sprejeti ukrepe za preprečavanje škode kot so:
-preselitev nutrij
-kontracepcija ali kastracija
-vključevanje nutrij v prehransko industrijo.

Pomembno je, da se ukrepanje začne čim prej in da se ohranja redno spremljanje situacije, da se preprečijo morebitne težave s tem se strinjam, ne strinjam pa se z množičnimi poboji teh bitij, samo zaradi enega priseljenca, ki je nenazadnje enako invazivna vrsta in dokazano povzroča škodo.

Kdor se kaj po Ljubljanici vozi bo videl, da jih je res preveč. Pobit pa je.

Pa so dejansko se nutrije v centru in naprej? Odkar so pojedle tiste serifove ladjice jih menda ni vec videt?

Jaz sem pa za to, da vsi, ki se jim škodljivci vnašem okolju ne zdijo problematični... da jih enostavno preselimo k njim domov.

To smo že obdelali.
Nutrije so postale škodljivci, ko so opankarju naglodale tisti dve, najprej črnograditeljski, nato pa uradno požegnani, grdosiji, ki plavajo po kanalizacijskem jašku sredi žabarije.

A je res da je Slovenija edina v Evropi, ki mora izvajati genocid nad nutrijami? Zakaj smo tako unikatni?

Še link na
Evropska unija. (2019): Delovni dokument služb komisije, pregled izvajanja okoljske politike 2019. Poročilo za posamezne države - SLOVENIJA. 35 str.
na katerega se sklicuje študija
Naravovarstvena problematika nutrije (Myocastor coypus) in pižmovke (Ondatra zibethicus) v Krajinskem parku Ljubljansko barje.

Vzeto iz delavnega dokumenta
Invazivne tujerodne vrste
Na podlagi strategije EU za biotsko raznovrstnost morajo biti do leta 2020:
(i) invazivne tujerodne vrste prepoznane,
(ii) prednostne vrste nadzorovane ali izkoreninjene in
(iii) poti upravljane, da se novim invazivnim vrstam prepreči okrnitev evropske biotske raznovrstnosti.
To je podprto z uredbo o invazivnih tujerodnih vrstah, ki je začela veljati 1. januarja 2015

Poročilo o osnovni porazdelitvi invazivnih tujerodnih vrst (slika 11), za katero je Slovenija pregledala svoje podatke na ravni države in omrežja, kaže, da je bilo v Sloveniji že opaženih osem od 37 vrst na prvem seznamu EU. Sedem od teh vrst je naseljenih v državi, vendar se
zdi, da nobena od njih ni zelo razširjena. Zdi se, da sta pseudorazbora (Pseudorasbora parva) in popisana sklednica (Trachemys scripta) najbolj razširjeni invazivni tujerodni vrsti, ki zadevata EU.

Slovenija v obdobju med začetkom veljavnosti seznama EU in 23. januarjem 2019 Komisiji ni priglasila dveh novih pojavov invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo EU (člen 16(2) uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah).

Glede na osnovno porazdelitev se zdi, da je nutrija (Myocastor coypu) še v zgodnji fazi invazije, zato se Sloveniji priporoča, naj poskuša to vrsto odstraniti, da se bo izognila precejšnjim dolgoročnim stroškom obvladovanja.

Slovenija je Komisiji priglasila svoje pristojne organe, odgovorne za izvajanje uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah v skladu s členom 24(2) zadevne uredbe. Komisiji je sporočila tudi nacionalne določbe o kaznih za kršitve (člen 30(4)).

Zdi se mi, da španski lazar (Arion vulgaris) ni ena izmed 37 vrst na prvem seznamu EU.
Wikipedija zanj pravi:
Španski lazar (znanstveno ime Arion vulgaris je vrsta polžev lazarjev, ki je uvrščena med 100 najhujših tujerodnih invazivnih vrst na evropskem seznamu tujerodnih in invazivnih vrst (DAISIE - Delivering Alien Invasive Species Inventories for Europe).

Sicer se mi zdi, da se nam vsem skupa z znanstveniki, ki se mi zdi, da jim moramo zaupati, samo nekaj zdi :P)

Škodne stroške s strani pižmovke v Nemčiji letno ocenjujejo na več kot 12 milijonov evrov,
ocene stroškov poskusa eradikacije pa k temu dodajajo še vrtoglavih 30 milijonov evrov (Barrat
in sod. 2010). V Sloveniji sta bila sicer od leta 2006 do danes lovskim družinam prijavljena le
dva škodna primera pižmovke (enkrat na koruzi in enkrat na žitaricah), s skupno ocenjeno
škodo 45 evrov in dejanskimi stroški v višini 57 evrov. Nobeden od teh primerov ni bil
prijavljen na območju Krajinskega parka Ljubjansko barje (Lisjak 2019)

V Sloveniji je bilo med letoma 2006 in 2019 lovskim družinam
prijavljenih 17 škodnih primerov na kmetijskih kulturah (koruzi), s skupno ocenjeno škodo
približno 1100 evrov in dejanskimi stroški v višini približno 1400 evrov - od tega je bilo 14
prijav izvedenih v loviščih na območju ali v bližini območja Krajinskega parka Ljubljansko
barje (Lisjak 2019).

1500eur škode če zaokrožim od 2006 do 2019 torej v 13 letih in mi bi šli v pol milijonsko investicijo. Čisto po opankarjevo.

TheBlueOne je 28. jul 2023 ob 08:36 izjavil:

Vse skupaj izgleda kakor, da imamo osebo, ki ima za razmisljanje dve mozganski celici in PMa, ki v tem primeru za razmisljanje uporablja tica.

Upam, da BF in znantveniki uspesno naprej sramotijo nepoducene aktiviste in PMa, ki si svoji zenski ne upa povedati kar ji gre.

So pa presenetljivo prijazni pri odgovarjanju.

https://www.24ur.com/novice/slovenija/z...

To pa je to, ko na oblast pridejo nevladniki, ki imajo 0 strokovnega znanja iz prakse in znajo sam lapat neumnosti iz FDVja. Pa povrhu poznajo samo svoje pravice , nič pa obveznosti, odgovornost jim je španska vas in za vse težave so ostali krivi.

TheBlueOne je 28. jul 2023 ob 09:51 izjavil:

wcpapir je 28. jul 2023 ob 09:33 izjavil:

1500eur škode če zaokrožim od 2006 do 2019 torej v 13 letih in mi bi šli v pol milijonsko investicijo. Čisto po opankarjevo.

Je nekdo prej lepo citiral mnjenje stroke iz EU:

Glede na osnovno porazdelitev se zdi, da je nutrija (Myocastor coypu) še v zgodnji fazi invazije, zato se Sloveniji priporoča, naj poskuša to vrsto odstraniti, da se bo izognila precejšnjim dolgoročnim stroškom obvladovanja.

S tem pa se ocitno strinja znanost pri nas. Potem pa imas neko mono, zaljubljenega PMa in pa "vegansko" vojsko, ki se bori za invazivno sorto.

Invazivne sorte pa so zal lahko problem za domace sorte, ki pa na zalost nimajo tako mocnega sindikata.

Sam iz tega mnenja - namrec sel sem brati celotno skrupocalo sem dobil te podatke od 2006 do 2019 ni bilo niti 1500€ škode zaradi nutrij in pižmovk skupaj.

Mnenje v drugih državah se razlikuje od našega, posploševati pri zadevah, kjer gre za življenja čutečih bitij je preveč pavšalno.

Nekatere države v EU nutrije kastrirajo ali upravljajo kontracepcijo, smo že predelali če si premljal temo.

Upravljanje z invazivnimi vrstami je kompleksen izziv, ki zahteva sodelovanje več deležnikov in celostne pristope. Evropske države pogosto sodelujejo na mednarodni ravni pri izmenjavi izkušenj in najboljših praks za učinkovito obvladovanje problematike invazivnih vrst v regiji.

V nekaterih primerih se uporablja biološki nadzor, pri čemer se uporabljajo naravni sovražniki nutrij ali biološke snovi, ki omejujejo njihovo razmnoževanje.

wcpapir je 28. jul 2023 ob 10:57 izjavil:

Mnenje v drugih državah se razlikuje od našega, posploševati pri zadevah, kjer gre za življenja čutečih bitij je preveč pavšalno.

Nekatere države v EU nutrije kastrirajo ali upravljajo kontracepcijo, smo že predelali če si premljal temo.

Upravljanje z invazivnimi vrstami je kompleksen izziv, ki zahteva sodelovanje več deležnikov in celostne pristope. Evropske države pogosto sodelujejo na mednarodni ravni pri izmenjavi izkušenj in najboljših praks za učinkovito obvladovanje problematike invazivnih vrst v regiji.

V nekaterih primerih se uporablja biološki nadzor, pri čemer se uporabljajo naravni sovražniki nutrij ali biološke snovi, ki omejujejo njihovo razmnoževanje.

Ja, mi smo predelali. Ti pa še kar lapaš po svoje.

Ja, mi smo predelali. Ti pa še kar lapaš po svoje.

Moje stališče temelji na pomembnosti zagotavljanja človečnega in etičnega ravnanja z živalmi, tudi ko gre za upravljanje invazivnih vrst, kot so nutrije. Sočutje do živali je pomembna vrednota, ki jo mnogi ljudje cenimo, tudi ko gre za upravljanje z invazivnimi vrstami.

Pravzaprav niste nič predelali, pišete žaljive enovrstičnice, pravega mnenja pa od nikoder. Želel bi razumeti Vaša stališča a takole res ne gre.

wcpapir je 28. jul 2023 ob 10:57 izjavil:

Mnenje v drugih državah se razlikuje od našega, posploševati pri zadevah, kjer gre za življenja čutečih bitij je preveč pavšalno.

Nekatere države v EU nutrije kastrirajo ali upravljajo kontracepcijo, smo že predelali če si premljal temo.

Upravljanje z invazivnimi vrstami je kompleksen izziv, ki zahteva sodelovanje več deležnikov in celostne pristope. Evropske države pogosto sodelujejo na mednarodni ravni pri izmenjavi izkušenj in najboljših praks za učinkovito obvladovanje problematike invazivnih vrst v regiji.

V nekaterih primerih se uporablja biološki nadzor, pri čemer se uporabljajo naravni sovražniki nutrij ali biološke snovi, ki omejujejo njihovo razmnoževanje.

Kdaj bo EU odgovarjala za biljonsko škodo ki jo je EU dovolila z odobritvijo uporabe na EU tleh oranžnih azijskih pikapolonic, ki redno drekajo fasade, se nenormalno množijo, uničujejo avtohtone rdeče pikapolonice itd.

Pravite da jih je prevec, potem medved ne bo lacen. Ogrozal pa nas tudi ne bo ce ga ogradimo. Ograjo v bistvu že imamo na južni meji, malo jo ojačamo.

svecka je 28. jul 2023 ob 11:17 izjavil:

wcpapir je 28. jul 2023 ob 10:57 izjavil:

Mnenje v drugih državah se razlikuje od našega, posploševati pri zadevah, kjer gre za življenja čutečih bitij je preveč pavšalno.

Nekatere države v EU nutrije kastrirajo ali upravljajo kontracepcijo, smo že predelali če si premljal temo.

Upravljanje z invazivnimi vrstami je kompleksen izziv, ki zahteva sodelovanje več deležnikov in celostne pristope. Evropske države pogosto sodelujejo na mednarodni ravni pri izmenjavi izkušenj in najboljših praks za učinkovito obvladovanje problematike invazivnih vrst v regiji.

V nekaterih primerih se uporablja biološki nadzor, pri čemer se uporabljajo naravni sovražniki nutrij ali biološke snovi, ki omejujejo njihovo razmnoževanje.

Kdaj bo EU odgovarjala za biljonsko škodo ki jo je EU dovolila z odobritvijo uporabe na EU tleh oranžnih azijskih pikapolonic, ki redno drekajo fasade, se nenormalno množijo, uničujejo avtohtone rdeče pikapolonice itd.

Imenuje se Harlekinska polonica (Harmonia axyridis) in ni samo oranžne barve


Nazaj na temo.
Vzeto iz:
The potential current distribution of the coypu (Myocastor coypus) in Europe and climate change induced shifts in the near future


Coypu occurrence records from 1980 to 2018 in Europe. e decade-wise accumulation of records is depicted on the left side, with records of the respective decade in black and records of previous decades shown in grey. On the summary map (right side), records in Great Britain are displayed in red, as the coypu is offcially eradicated (see Gosling and Baker 1989). Note, that for optimised illustration purposes, 10-km buered centroids of occurrence records are shown


Persistence levels of presence grid cells as derived from the spatiotemporal analysis. Each grid cell that intersects at least one record of coypu presence between 1980 and 2018 is coloured according to the maximum derived persistence level: 1) single record, 2) multiple records, 3) one generation length (multiple records covering at least 5 years), 4) two generation lengths (multiple records covering at least 10 years), 5) established (multiple records covering at least 15 years). One generation length is assumed to be 5 years, following Ojeda et al. (2016).


The country-wise percentage of suitable grid cells under current climate (brown bars) and grid cells containing presences (red bars). Countries are marked according to the maximum persistence level. Countries with no suitable areas and occurrences are not shown, as well as microstates not covering a whole grid cell. Alphabetically ordered country abbreviations with corresponding percentages of suitable grid cells and occupied cells in parentheses: AL : Albania (4.7/0.2), AT : Austria (30.0/6.3), BA : Bosnia and Herzegovina (48.2/-), BE : Belgium (99.9/15.6), BG : Bulgaria (63.3/2.8), CH : Switzerland (43.2/3.9), CZ : Czech Republic (50.5/26.0), DE : Germany (95.7/61.0), DK : Denmark (70.1/7.7), ES : Spain (17.3/0.6), FI : Finland (-/0.1), FR : France (89.7/55.2), GR : Greece (5.5/2.8), HR : Croatia (89.6/0.8), HU : Hungary (93.6/1.8), IE : Ireland (39.5/2.5), IT : Italy (55.4/10.0), LI : Liechtenstein (33.3/-), LT : Lithuania (29.3/-), LU : Luxembourg (100/19.8), LV : Latvia (4.5/-), ME : Montenegro (14.7/1.1), MK : Macedonia (16.5/2.2), NL : Netherlands (98.3/35.5), NO : Norway (0.8/-), PL : Poland (79.8/0.7), PT : Portugal (12.6/-), RO : Romania (38.6/0.2), RS : Serbia (63.2/0.5), SE : Sweden (6.0/m0.1), SI : Slovenia (74.1/4.1), SK : Slovakia (53.2/6.1), TR : Turkey* (32.4/2.8), UK : United Kingdom (50.3/6.4), XK : Kosovo (64.2/-).*) only the area of the European part of Turkey is considered.

Po 2019 jih niso več videl?

Hvala za to info iz terena.

Si videl kaksno drugo invazivno vrsto?

?V Ljubljani, kar zadeva invazivne tujevrstne vrste, niso največji problem nutrije. Večji problem je Balkanski dresnik ali fallopia balcanica.?

wcpapir je 28. jul 2023 ob 12:40 izjavil:

Po 2019 jih niso več videl?

Hvala za to info iz terena.

Si videl kaksno drugo invazivno vrsto?

Japonski dresnik raste, kljub stalnemu naporu MOL, v Šmartinskem parku (med pokopališčem in Jarško).
Orjaška in kanadska rozga, vzhodno od Ljubljane (smer Besnica, Janče).
Rdečevratke (želve, ki nočejo umreti, ko se jih naveličamo kot ljubljenčkov).

Po 2019 sem se preselil, kar zna vplivati na moja opažanja.

joze67 je 28. jul 2023 ob 12:48 izjavil:

wcpapir je 28. jul 2023 ob 12:40 izjavil:

Po 2019 jih niso več videl?

Hvala za to info iz terena.

Si videl kaksno drugo invazivno vrsto?

Japonski dresnik raste, kljub stalnemu naporu MOL, v Šmartinskem parku (med pokopališčem in Jarško).
Orjaška in kanadska rozga, vzhodno od Ljubljane (smer Besnica, Janče).
Rdečevratke (želve, ki nočejo umreti, ko se jih naveličamo kot ljubljenčkov).

Po 2019 sem se preselil, kar zna vplivati na moja opažanja.

Baje misli en človek drugo leto na barje spustiti 2-3 leve. Jih bomo kar pustili tam. Da malo popestrijo naravo.

FireSnake je 28. jul 2023 ob 15:00 izjavil:

hawkwood je 28. jul 2023 ob 05:18 izjavil:

A je res da je Slovenija edina v Evropi, ki mora izvajati genocid nad nutrijami? Zakaj smo tako unikatni?

To ni pomembno! Če so invazivne odstraniti in konec.
Kaj tu ni jasno?

Ja, ni fer.
Ostale invazivne tujerodne vrste so deležne drugačnega tretmaja. Če je azil, naj bo azil za vse, ne?

Iberski ris je avtohtona vrsta na ljubljanskem barju? Ta forum je neskončen vir informacij, majkemi!

Aja iberski ris je lynx lynx? Saj pravim, neusahljivi vir informacij!

Lynx pardinus pa res. Boš poizkusil ponovno?

Zimonem je 28. jul 2023 ob 17:47 izjavil:

Ni treba levov. Avtohtoni ako ravno preseljeni iberski ris se rad prehranjuje z glogavci.

Saj se lahko sprenevedaš do onemoglosti, ampak zapisal si točno to glupost. Zdaj si pa užaljen ko se ti v fris krohotamo. A jebiga, se zgodi.

Seveda, seveda. Ker iberski ris je avtohtona na ljubljanskem barju. Saj vem da sem zaradi tega ker ti neumnosti pišeš, jaz butasta.