Afera slovenski Epstein (elita, zloraba mladoletnic, kulturniki)

V zadnjih dneh se je na spletu pojavilo večje število pričevanj, ki Dušana Smodeja bremenijo različnih oblik spolnega, fizičnega in psihološkega nasilja, finančnih prevar ter zlorabe položajev. Tovrstnih izpovedi je vsak dan več in nekatere so grozljive.
Glede na to, da sem z Dušanom Smodejem dobro leto dni sodelovala v okviru programa Akademski oreščki, ki sta ga soproducirala Fundacija Ulay in Fotopub, čutim potrebo in dolžnost, da se javno oglasim. Program NE obstaja več; z Dušanom Smodejem sem lani septembra 2021 ob selitvi v tujino, uradno pa malo zatem, zaradi obtožb o spolnem nasilju, posilstvih, finančnih dolgovih (tudi v okviru našega programa), neporavnanih honorarjih in nekorektnosti več vrst povsem PREKINILA sodelovanje in vse stike.
Iniciativo "Proti nasilju Dušana Smodeja", ki se je pojavila na spletu, podpiram. Dušan Smodej je lahko krasen človek in sva v nekaterih momentih tudi odlično sodelovala. Vendar je potrebno njegovo nekorektnost, neetičnost in tudi nemoralnost ustaviti. Za takšne ljudi, ki izkoriščajo svojo pozicijo moči, na naši (oz. na katerikoli umetniški) sceni NE sme biti prostora. Še več; nikakor njihove aktivnosti ne smejo biti financirane in omogočane z javnim denarjem. Žal mi je da sem mu v okviru najinega sodelovanja z vsem, kar sem (in tudi preko vidnosti naše organizacije v mednarodnem prostoru) dajala alibi in podporo; tisto simbolno, ki največ šteje. Pa tudi sram me je, saj so njegove zlorabe (položajev) popolno nasprotje vsega, v kar v svojem (profesionalnem) življenju verjamem in kar se trudim udejanjati. V najino sodelovanje sem šla v dobri veri, da Dušanu Smodeju ne glede na govorice o neplačilih, lahko verjamem in bo tokrat drugače - pred sodelovanjem Dušana Smodeja nisem dobro poznala, z njim nikoli nisem sodelovala, le dvakrat sem obiskala Fotopub festival. Z njim nikoli prej (in ne med najinim sodelovanjem) nisem "žurirala" ne v Fotopubu, ne nikjer drugje; nekaj let starejša nikoli nisva bila del iste scene.
Izkušnja sodelovanja z Dušanom Smodejem je bila žal tudi zame na koncu negativna. Počutila sem se povsem nemočno, ker denarja (finančno upravljanje programa je bilo od začetka v njegovi domeni), ki naj bi ga vrnil študentom_kam, ni vračal kljub sprva prijaznim opombam, ki so vodile v moje prošnje, pozive, ultimate - s sodelujočimi smo to poskušali urediti skupaj ali posamično. Dušan programu še vedno dolguje približno 1.000 (tisoč!) EUR in kot sem izvedela včeraj, še 250 EUR enemu od predavateljev - z denarjem se je okoristil izključno on sam. Prijaznost, prošnja, tudi grožnja z javnim naznanilom pri nekomu, kot je Dušan Smodej, nima absolutno nobenega efekta. Kako si človek lahko brez slabe vesti privošči počitnice, večerje, alkohol in luksuz, ko vendar ostaja denar dolžan najšibkejšim, je zame še vedno uganka. Do sedaj se je zdelo, da Smodeju, "šerifu", nihče nič ne more. A ta javna pobuda, si mislim, to spreminja. Upam, seveda, da ne bo ostalo le na socialnih omrežjih, ampak dobi tudi (sodni) epilog. Glede ene od tožb sem že več mesecev v stiku z umetniškim kolektivom iz tujine, ki mu Dušan Smodej dolguje večjo količino denarja.
Pomembno je, da na tem mestu poudarim, da v okviru našega programa ni prišlo do spolnega nasilja in Dušan Smodej do deklet (vsaj ne v moji prisotnosti) ni bil nasilen. Ko je ena od deklet izrazila dvome, sem sklicala okroglo mizo z vsemi sodelujočimi in želela, da o tem govorimo. Upam in si želim, da so se dekleta v programu počutila spoštovano in sprejeto, jaz sem za to, da je bil program izveden profesionalno, naredila vse, kar je bilo v moji moči, kar lahko, upam, potrdijo vsi sodelujoči študentke in študentje. O spolnem nasilju zunaj programa nisem do določene točke slišala ničesar / te informacije niso prišle do mene; takoj, ko so, je bil to eden od osrednjih razlogov, da sem sodelovanje z Dušanom Smodejem prekinila.
V Fotopubu bi letos maja v okviru Ljubljana Art Weekenda moral sodelovati znan performativni umetnik_ca, ki sem ga, čeprav se pred tem nisva poznala, osebno kontaktirala in mu sodelovanje absolutno odsvetovala. To bom odsvetovala komurkoli; sploh ljudem v tujini, ki v našo kulturno sceno nimajo vpogleda. Dušan Smodej si zaradi svojih manipulativnih načinov delovanja, finančnih prevar in zlorabe položajev (ki jih sama lahko potrdim) ter spolnega nasilja (o katerem so se pojavila pričevanja drugih) ne zasluži vidnosti. Zakaj in kako ga je zaposlila Založba Beletrina, nekoga, povsem brez uredniških izkušenj, ostaja odprto vprašanje za njih (je sploh bil razpis?). Mnogi načini šerifovskega vodenja in prevzemanja uspešnih projektov NGO scene (Culture.si je leta 2011 ustanovila in vodila Ljudmila / Fotopub se je iz festivala z dolgoletno tradicijo "privatiziral"; kaj je ostalo od njega, v nekem momentu tako ključnega za Novo mesto?) so si v marsičem podobni. Bila sem povabljena, da na portalu kaj objavim - plačajo zares dobro v primerjavi s konkurenco (tudi tujo), 250 EUR (so ponudili meni) na tekst, ki je že lahko bil predhodno objavljen in ga oni le prevedejo - a sem objave zaradi prevzema portala založbe Beletrina, ki ga ne podpiram, in ker je bil urednik Dušan Smodej, zavrnila.
Če sem s svojo simbolno podporo skozi najino sodelovanje žrtve nasilja Dušana Smodeja prizadela, se jim za to iskreno opravičujem in mi je žal. Danes mi je žal, da je do najinega sodelovanja prišlo.
*Pred objavo te izjave sem omahovala par dni. Razlog za to je bil majhen strah, da bi Dušan Smodej lahko kaj naredil meni ali moji družini. Mislim, da je razlog sam zase dovolj poveden.