Lunin mrk vidimo, ko so Sonce, Zemlja in Mesec poravnani na navidezni premici. Ker je Mesec dovolj blizu Zemlji, da potuje skozi njeno senco, lahko opazujemo mrk. Razdelimo ga lahko v šest faz. Ob 3.32 bo Mesec začel vstopati v Zemljino polsenco, kar bo trajalo do začetka vstopanja v senco ob 4.27. Popolni mrk se bo začel dve minuti pozneje in bo trajal do 6.53, ko bo Mesec pokukal iz sence v polsenco, slednjo pa bo zapustil ob 8.50. V Sloveniji bo videl le prvi del mrka, saj luna jutri zahaja ob 5.30. Luna bo tedaj med jugozahodom in zahodom. Nebo bo med mrkom že precej svetlo, zato bo lunin rdečkast ton manj intenziven.
Med mrkom lunina ploskvica ne izgine, kot bi pričakovali zaradi gibanja v polni senci. Zaradi loma svetlobe še vedno vidimo obrise, je pa ploskvica značilno rdeče barve. Hkrati letošnji mrk nastopa, ko je Mesec najbližje Zemlji, zaradi česar bo videti nekoliko večja kot običajno. Razlike so sicer majhne, a ker bo mrk pri nas potekal tik pred zahodom, bo luna nizko nad obzorjem, zato bo videti še večje. Še bolj spektakularno pa bi bil mrk videti z Meseca.
