Cerkno

Na gradu je en muzej, pa potem mata ogled Antonijevga rova. Drugač je pa na začetku Idrije tut tehnični muzej rudarstva. Obezn pogledat! Pa potem peške do Divjega jezera. Bolnco Franjo maš mat,... Drgač pa vidm, da si iz MB. To je že tok, da bi na tvojem mestu šel še v Škofja Loko. Pohodnika kaj? Da peš hodta z ruzaki? Al da bi šla na dopustu na kak hrib? Blegoš? Porezn?

VeganCyclist je 20. jun 2021 ob 20:27 izjavil:

Na gradu je en muzej, pa potem mata ogled Antonijevga rova. Drugač je pa na začetku Idrije tut tehnični muzej rudarstva. Obezn pogledat! Pa potem peške do Divjega jezera. Bolnco Franjo maš tut tam,... Drgač pa vidm, da si iz MB. To je že tok, da bi na tvojem mestu šel še v Škofja Loko. Pohodnika kaj? Da peš hodta z ruzaki? Al da bi šla na dopustu na kak hrib? Blegoš? Porezn?

Gresta na Porezen

SuperKripto, kje pustim avto, če grem do slapa Padstanajca.

OK, spomini so še čisto sveži:

1. dan: v petek dopoldan se pripeljeva v Idrijo. Najprej si ogledava muzej na gradu Gewerkenegg, kjer si ogledava razstavo čipk ter vse o rudarstvu, nato pa na ogled Antonijevega rova. Priporočam vsem, super zadeva, tudi za družine. Potem še greva do topilnice, kjer je bil vodič en zelo zabaven tip, ki nama je med drugim razkril, kdaj šele so Brici začeli delat dobro vino. Nato greva v gostilno Pri Škafarju, kjer sva pojedla odlične žlikrofe (gospa z jurčki, jaz pa s svinjsko pečenko - saj vemo, da je prasence kralj živali; ja, ja, obljubim, da jih bom naslednjič jedel z bakalco) in tortico s čipko. Odpeljeva se še do Lajšta (naravno kopališče), nato pa do Kanomeljskih klavž (z avtom, zadnji 1 km je po makadamu, se pripelješ do zapornice, od tam pa še kakšen kilometer peš); klavže bi naj bile slovenske piramide. Od tam pičiva do hotela Cerkno. Za večerjo pica kar v hotelu, kratek sprehod in nato na spanje.

2. dan: po zajtrku v hotelu sva šla po cesti peš do bolnice Franjo, pot traja približno 1 uro in 15 minut. V kraju Dolenji Novaki tik za gostiščem Gačnik (takoj za škarpo) sva zavila levo, kratek vzpon in nato se že pokaže znak za bolnico. Še kakšnih 15 minut in sva že na začetku poti do bolnice. Res neverjetno, česa je sposoben človek. Nazaj grede se ustaviva pri Gačniku na hladnem piru, nato pa nazaj v Cerkno - skupno sva prehodila cca 10,5 km. Nato greva na kosilo, potem pa se odpeljeva v Zakojco. Madona, kakšni bregi, kje je živel Bevk. Najprej greš do Flandra (Zakojca 1), kjer hranijo ključe od hiše, nato pa nas je šla majhna skupinica do Bevkove hiše. Gospod je zelo zanimivo pripovedoval o njem, opazno je bilo, da so Bevka domačini zelo spoštovali. In še vprašanje: koliko otrok je imel Bevk in s koliko ženskami? Nazaj v hotel in na kopanje, na večerjo pa na hamburger k Jušku (nič kaj posebnega, glavno, da je bil).

3. dan: po zajtrku sva ob desetih šla v muzej Cerkno. Lepa razstava naše polpretekle zgodovine, seveda pa sva šla predvsem zaradi Laufarjev. Vsa čast, razstava je odlična. Nato sva se z avtom odpeljala do Divje babe, kjer so našli najstarejšo piščal. Prvi kažipot s ceste sva na srečo zgrešila in sva se odpeljala do Šebrelj do cerkvice. Višinske razlike slabih 100 metrov, cca 8 minut hoje navzdol. Če bi šla pri prvem kažipotu, bi se precej več nahodila navkreber. Nato pa domov.

Takole, odličen izlet, predvsem pa vsa čast Cerknu: praktično vsaka peta bajta ima spominsko tablo o dogajanju v času II. svet. vojne, mesto je bilo močno vpeto v partizansko gibanje. Nisem še videl mesta, ki bi imelo toliko spominskih tabel. Lahko so ponosni na svoje prednike. Hkrati pa sem bil neprijetno presenečen, da je zdravnica Franja, ki je rešila toliko življenj, bila leta 1944 s strani komunističnega komisarja in nekaterih oficirjev obdolžena, da ni dovolj častila zastave in da se je neprimerno obnašala do nekaterih oficirjev. Na srečo so jo po dveh mesecih oprostili vseh obtožb.

To sem napisal, če kdo kdaj ne bi vedel, kam se dat za nekaj dni. Mogoče komu pride prav.