Nakup samovarovalnega kompleta

Zvezdica27 je 11. sep 2020 ob 17:37 izjavil:

včasih je bilo ferat v SLO morda 3, 4 zdaj pa je eksplozija in svašta rine v hribe po njih.

Začetniki naj jih kar kupijo, je bolj varno.

zz

pickle_rick je 14. sep 2020 ob 10:52 izjavil:

Za pametnjakoviče, kot je @SeMiNeSanja priporočam ogled

TLDW: prusik in gurtne, ki jih nekateri uporabijo namesto SVK se ob večjem padcu pretrgajo.

Zvezdica27 je 14. sep 2020 ob 21:34 izjavil:

predvsem bremza oz. odvzem potencialne/kinteične energije je bistven. Zanimivo bi bilo preveriti lom hrbta, če bi si sam naredil iz tistih ploščic (ali samo iz plezalnega štrika) in te namenske...

Ta video je v resnici brezvezen, saj na prusik se noben ne bo šel varovati (upam). NI temu namenjen...

zz

SeMiNeSanja je 15. sep 2020 ob 00:00 izjavil:

Noja, eni vseeno prisegajo na tiste za enkratno uporabo, ki mi delujejo bolj kot neke elastike, na katero se niti obesiti nebi upal, da se nebi slučajno sprožila stvar, pa bi na koncu res še padel....

Kar se pa tiče 'loma hrbta' so s tem včasih argumentirali zoper plezalne pasove, kakršne danes večina bumbarjev nosi na feratah in so prisegali na takšne, ki imajo tudi zgornji del, kjer si vpet precej višje in si ob padcu 'ne zlomiš hrbta'...kao.

Machete je 15. sep 2020 ob 12:26 izjavil:

Jaz imam sistem bremze s prešitimi trakovi. Šok naj bi pobralo trganje teh šivov.

Dag je 15. sep 2020 ob 19:48 izjavil:

SVK je treba tudi znati uporabljati. Dogaja se namreč, da vidiš 2 ali več ljudi enega za drugim na istem "raztežaju" jeklenice. Ali da pri prepenjanju čez klin istočasno odpnejo oba trakova.

Ne tako dolgo nazaj je bila nesreča, ko je nekdo ubrisal na zavarovani planinski poti in mu SVK ni pomagal, ker je utrgalo plezalni pas. No, kasneje se je izkazalo, da je imel človek SVK privezan na stransko zanko za opremo.

Kaj želim povedati. Kupiti SVK je kot kupiti motor. Potem se ga je treba še naučiti varno voziti. Tudi sam sem včasih mislil, da je itak samoumevno, kako se uporablja SVK, ampak ko vidiš ljudi, kaj vse počnejo ...

Dne 21.10.2017 smo v okviru stalnega usposabljanje gorskih vodnikov
del dneva namenili prikazu padcev na zahtevnih zavarovani poti v
ferati z uporabo različne opreme. Za test smo uporabili leseno klado
teže 87 kg, teste smo izvajali na ferati Mojstrana. Razdalja med
klinoma je bila 2,5 metra, klado smo metali iz višine slabega metra nad
zgornjim klinom. Tako so bili padci dolgi cca 4,5 metra. Gre za dolžino
padca, ki jo na modernih feratah lahko pričakujemo.
Ferata Mojstrana je zgrajena po francoskem načinu gradnje, zato so
sile v njej najmanjše, od vseh sistemov. Kako se ustavljamo v različnih
sistemih je lepo vidno na spodnji skici.

Prvi test smo izvedli z uporabo pomožne vrvice (premer= 6mm). Vrvica je bila uporabljena enojno, na obeh koncih smo naredili vozel osmico. Na jeklenico smo jo vpeli z vponko z matico,
na klado pa s kavbojskim vozlom. Tovrstno vpetje smo uporabili pri vseh opravljenih testih.Vrvica po pričakovanjih ni zdržala padca.

Drugi test smo naredili s sešitim najlonskim trakom (dolžine= 120cm). Tudi najlonski trak ni zdržal sile, ki jo je ob padcu ustvarila klada.

Za tretji test smo uporabili enojno plezalno vrv. Le ta je padec zdržala, vprašanje pa je, če bi tak padec zdržal plezalec. Sile ki smo jih lansko leto izmerili v laboratoriju namreč krepko presegajo
silo, ki jo zdrži zdravo človeško telo. Teoretično, bi bilo dobro, da tovrstna sila ne preseže 6kN, sila ob padcu na enojno plezalno vrv pa se je verjetno približala 22kN.

Četri test smo izvedli z samovarovalnim kompletom proizvajalca Singing rock Tofana II. Komplet je test prestal brez problemov. Ker se le ta ni do konca strgal smo test ponovili. Tudi ob drugem padcu je nekaj sešitega-absobcijskega traku še ostalo. To pomeni, da je samovarovalni komplet zdržal celo dva padca.
Naj vas pa to ne zavede, ob začetku trganja je samovarovalni komplet nevaren in je zato vsekakor potrebno uporabiti novega. Je pa naš test pokazal, da bi tudi s strganim samovarovalnim kompletom v našem primeru še lahko varno splezali po ferati do konca. Oprema za tovrstne poti se stalno izboljšuje, novi samovarovalni kompleti imajo navedeno težo, s katero jih lahko uporabljate. Če imate manj kot 50 kg ali več kot 80 kg je le to težo nujno preveriti. Če odstopa od dovoljene se nareč lahko zgodi, da
samovarovalni komplet ne ustrezno absorbiral sile.

Za zadnji 4. test smo uporabili samovarovalni komplet, narejen po novih standardih proizvajalca Singing Rock, model Phario Palm. Teža, za katero je uporaben je 40-120 kg. Zato smo klado zmanjšali do teže 40 kg. Tudi ta komplet je padec dobro prestal, saj se je ob njem začel trgati.
Trganje samovarovalnega kompleta namreč pomeni, da se s tem podaljša vaša zavorna pot in bistveno zmanjša sila. Sila na telo naj na ta način ne bi presegla 6 kN. Problem se pojavi, če se samovarovalni komplet ne začne trgati(smo prelahki- sila je bistveno višja) ali pa če se samovarovalni komplet strga do
konca(smo pretežki- tudi v tem primeru je sila bistveno višja).

Kvatebrigic je 16. sep 2020 ob 14:06 izjavil:

Vi manj izkušeni kar hodite, ampak hodite po svojih zmožnostih. Postopoma in počasi.
Problem, zakaj greste mnogim na živce je, ker prehitevate svoje zmožnosti in hoditja tja, kjer nimate kaj iskati.

Zvezdica27 je 17. sep 2020 ob 15:09 izjavil:

in ve se, kaj je zavarovana planinska pot (kjer dandanes feratirajo in upočasnjujejo vse predvsem tujci ali pa hoče kdo kako babo šarmirat).

SeMiNeSanja je 18. sep 2020 ob 00:08 izjavil:

Dejstvo je, da se po hribih potika kopica osebkov, ki tam ni nič izgubila, ki ne ogroža samo sebe, temveč tudi druge. Kdor to negira, je verjetno sam eden teh primerkov!

Pa to ne pomeni, da začetniki nimajo kaj iskati v hribih. Vsi smo nekoč šli prvič v hribe. Eni pa tudi že zadnjič. In tega se je vedno treba zavedati.

V življenju sem srečal kupe ljudi, ki v resnici niso imeli pojma, so pa imeli toliko za povedati, da te glava boli. Ko pa si jih potem videl dejansko v hribih, pa so bili ta največji kreteni, ki si jih lahko zamisliš.

Seveda začetniki nimajo znanja in delajo napake. Tudi take, za katere se kasneje držijo za glavo, ko se zavedo, kako srečni so lahko, da se je vse skupaj dobro izšlo.

A ravno za to zavedanje se gre - ali se boš lotil gora 'ponižno', ali boš bahavo nastopal kot nek 'Superman'. Ali se boš na napakah učil, ali boš naslednjič še večji bedak. Tu se potem ostro ločuje, kdo nima kaj iskati v hribih!

In to bom vedno zagovarjal, ker točno taki potem na koncu ogrožajo druge ljudi na istih poteh, na koncu pa po možnosti še gorske reševalce, katere po možnosti še naderejo 'kje ste pa toliko časa hodili?'