vir: Ars Technica
Satelitsko megaomrežje Starlink med SpaceXovimi projekti nemara (še) ni tako razvpito kot vračanje pogonskih raket in napovedane misije na Mars, a je v viziji podjetja kljub temu izjemno pomembno. Omrežje bo omogočalo internetni dostop praktično povsod na Zemlji in prav z dohodki iz njegovega naslova si Musk in druščina obetajo financirati širokopotezno poseljevanje osončja, z Marsom za uverturo. Starlink bo predvidoma sestavljalo nič manj kot 12.000 malih satelitov mase 227 kilogramov, ki bodo ždeli v orbiti 550 km nad površjem Zemlje. Za štart omrežja jih potrebujejo vsaj 400, za kar naj bi potrebovali sedem poletov do sredine prihodnjega leta. Prvega so uspešno izpeljali konec tedna.
Lansiranje Falcona 9 s prvimi šestdesetimi sateliti so sicer morali kar nekajkrat preložiti zaradi tako tehničnih kot vremenskih neprilik. Toda še mnogo večje tveganje predstavlja doslej še nepreizkušena tehnologija v satelitih. Lanskega februarja so sicer že utirili dva poskusna, toda to ni nič v primerjavi z desetinami ploskih naprav, ki se morajo vse pravilno odmontirati z rakete in razpostaviti v orbito. Konstruktorji so zaradi nižanja stroškov in mase ubrali vrsto inovativnejših pristopov; sateliti imajo tako ionske motorje na plin kripton, ki je desetkrat cenejši od sicer množičneje uporabljanega ksenona, a tudi manj učinkovit. Zavoljo nižje mase naprav na štartu iz ležišča ni izvrgla vzmet, temveč rotacija rakete. Falcon 9 jih je ponesel na višino 440 km, do ciljnih 550 km pa bodo letele same. Lovci na satelite so jih že zapazili in bili priča prav spektakularnemu prizoru. Musk pravi, da zaenkrat z njimi ni resnejših težav, a kako dobro delujejo, bomo izvedeli šele kasneje.
Ob robu se sicer nenehno pojavlja tudi skrb zaradi dejstva, da bodo tisoči teh satelitov močno povečali gnečo v orbiti. Za primerjavo: danes je tamkaj okrog pet tisoč delujočih in ugaslih naprav, kar pomeni, da bo polno operativen Starlink njihovo število več kot podvojil! Pri SpaceXu se močno trudijo v smeri varnega delovanja svojih strojev in so v ta namen prilagodili vse od njihove zgradbe do višine in režima delovanja, toda tesnoba ostaja. Problem bo še večji, ko začno svoje naprave v nebo pošiljati še vsi konkurenti s področja masovnega satelitskega interneta, kot so Facebook, Telesat in pa OneWeb, ki je z lansiranji prav tako pričel letos.
