Slo-Tech - Kot vsakega aprila je tudi to pot izšla nova različica priljubljene Linuxove distribucije Ubuntu. Verzija 19.04 nosi razvijalsko ime Disco Dingo in bo podprta naslednjih devet mesecev. Kdor želi daljšo podporo, bo moral do prihodnjega aprila vztrajati na 18.04 LTS. Prinaša pa 19.04 precej pomembnih izboljšav za uporabo na domačih računalnikih, ki so v veliki meri posledica GNOME 3.32. Ta prinaša višje frekvence osveževanje slike, manjše obremenitve procesorja in grafičnega procesorja, hitrejše nalaganje ikon itd. V X-org in Wayland je na voljo necelo povečevanje (fractional scaling) na HiDPI. Novi gonilniki za Nvidiine kartice, ki so končno vgrajeni v distribucijo (ob namestitvi se prenesejo z interneta), pa prinašajo precej več zmogljivosti.
Za uporabnike na strežnikih, ki sicer običajno do ne-LTS verzij ne kažejo velike naklonjenosti, pa sta dobrodošla novost OpenStack Stein in Kubernetes. Ubuntu 19.04 ima novo jedro 5.0, Mesa 19.0, Glibc 2.29, GCC 8.3 in OpenSSL 1.1.1b. Novo distribucijo lahko snamemo z interneta ali pa preprosto poženemo Software Updater v starejši verziji (v LTS moramo vključiti prenos vseh različic, ne le LTS).
Ali se gonilniki sami obnavljajo ob posodobitvi jedra, to je ponavadi s tem in te pričaka samo še črn zaslon?
Mogoče bom probal čez Mint.
V 10-ih letih redne uporabe Ubuntu in Minta se mi to še ni zgodilo, pa še tale prenosnik, ki ga imam zdaj, ima nvidia optimus, ki je v linuxu veljal za "kompliciran" hw, danes pa ima uradno podporo :)
Kaj pa osnove za user friendly experience, na primer ko kopiraš večjo količino podatkov, a se pokaže indikator napredka postopka? Enako za formatiranje pogonov itd.? Mislim out of the box in kopiranje/formatiranje z miško in ne na način iz 1984 s tipkanjem ukazov z nekaj deset znaki.
Kaj pa osnove za user friendly experience, na primer ko kopiraš večjo količino podatkov, a se pokaže indikator napredka postopka? Enako za formatiranje pogonov itd.? Mislim out of the box in kopiranje/formatiranje z miško in ne na način iz 1984 s tipkanjem ukazov z nekaj deset znaki.
A ti si nazadnje uporabljal Ubuntu v prejšnjem stoletju? Kje najdete te neumnosti?
Kaj pa osnove za user friendly experience, na primer ko kopiraš večjo količino podatkov, a se pokaže indikator napredka postopka? Enako za formatiranje pogonov itd.? Mislim out of the box in kopiranje/formatiranje z miško in ne na način iz 1984 s tipkanjem ukazov z nekaj deset znaki.
Huh, ravno za večje količine podatkov potrebuješ skripto v ozadju, da imaš potem log, da veš, katere vse datoteke so se skopirale, točno kdaj, mogoče še njihov hash. Če jih kopiraš v uporabniškem vmesniku, lahko vedno po nesreči klikneš tisti cancel in si v riti.
Glede formatiranja pa... ne vem. Uporabniški vmesnik je čuden. Pa ne samo v Ubuntuju, tudi na Windows in Macu. mkfs in je to to
Kaj pa osnove za user friendly experience, na primer ko kopiraš večjo količino podatkov, a se pokaže indikator napredka postopka? Enako za formatiranje pogonov itd.? Mislim out of the box in kopiranje/formatiranje z miško in ne na način iz 1984 s tipkanjem ukazov z nekaj deset znaki.
A ti si nazadnje uporabljal Ubuntu v prejšnjem stoletju? Kje najdete te neumnosti?
Včeraj. Ker sem očitno neumen te seveda ponižno prosim, da mi v svoji modrosti pojasniš neumnost mojega posta.
Kaj pa osnove za user friendly experience, na primer ko kopiraš večjo količino podatkov, a se pokaže indikator napredka postopka? Enako za formatiranje pogonov itd.? Mislim out of the box in kopiranje/formatiranje z miško in ne na način iz 1984 s tipkanjem ukazov z nekaj deset znaki.
Huh, ravno za večje količine podatkov potrebuješ skripto v ozadju, da imaš potem log, da veš, katere vse datoteke so se skopirale, točno kdaj, mogoče še njihov hash. Če jih kopiraš v uporabniškem vmesniku, lahko vedno po nesreči klikneš tisti cancel in si v riti.
Glede formatiranja pa... ne vem. Uporabniški vmesnik je čuden. Pa ne samo v Ubuntuju, tudi na Windows in Macu. mkfs in je to to
Jaz v winsih enostavno desno kliknem na folder, izberem “kopiraj” in nato recimo na drugem pogonu z desnim klikom v ustreznem folderju izberem “prilepi”. In to je to. Nariše se uporabno okence, kjer se prikazuje kaj se dogaja, kako hitro, kdaj bo konec, koliko procentov je že itd. V Ubuntu se ne zgodi nič, v na primer novem pogonu se pojavi folder in to je to. Nakar lahko čakaš in ugibaš kdaj bo konec - desni klik in lastnosti in vidiš koliko podatkov je že skopiranih, ampak to moraš narediti vsakič, ko hočeš update o napredku. Pri formatiranju pa itak da je kr neki. Sem včeraj formatiral en usb ključek in ker sem označil, naj ga še prepiše, je enostavno izginil ali je gotov ali ne sem ugotavljal s klikanjem na izklop računalnika, ko mi je javil, da ne sme še izklopiti (razen z admin geslom). Precej brezvezno.
Kaj pa osnove za user friendly experience, na primer ko kopiraš večjo količino podatkov, a se pokaže indikator napredka postopka? Enako za formatiranje pogonov itd.? Mislim out of the box in kopiranje/formatiranje z miško in ne na način iz 1984 s tipkanjem ukazov z nekaj deset znaki.
Huh, ravno za večje količine podatkov potrebuješ skripto v ozadju, da imaš potem log, da veš, katere vse datoteke so se skopirale, točno kdaj, mogoče še njihov hash. Če jih kopiraš v uporabniškem vmesniku, lahko vedno po nesreči klikneš tisti cancel in si v riti.
Glede formatiranja pa... ne vem. Uporabniški vmesnik je čuden. Pa ne samo v Ubuntuju, tudi na Windows in Macu. mkfs in je to to
Jaz v winsih enostavno desno kliknem na folder, izberem “kopiraj” in nato recimo na drugem pogonu z desnim klikom v ustreznem folderju izberem “prilepi”. In to je to. Nariše se uporabno okence, kjer se prikazuje kaj se dogaja, kako hitro, kdaj bo konec, koliko procentov je že itd. V Ubuntu se ne zgodi nič, v na primer novem pogonu se pojavi folder in to je to. Nakar lahko čakaš in ugibaš kdaj bo konec - desni klik in lastnosti in vidiš koliko podatkov je že skopiranih, ampak to moraš narediti vsakič, ko hočeš update o napredku. Pri formatiranju pa itak da je kr neki. Sem včeraj formatiral en usb ključek in ker sem označil, naj ga še prepiše, je enostavno izginil ali je gotov ali ne sem ugotavljal s klikanjem na izklop računalnika, ko mi je javil, da ne sme še izklopiti (razen z admin geslom). Precej brezvezno.
To sploh nima nobene veze s samim Ubuntu-jem ampak z namiznim okoljem, ki ga uporablja (Gnome). Sem pa prepričan, da ti pokaže progress. Če ne odpre novega nadležnega okna, se nahaja tam kjer imaš obvestila. Po mojem mnenju je pa Windows predpotopen bloated OS, ki nima nobenega razloga, da kuri toliko ram-a in prostora na disku. Zgleda pa tut za en drek.
Jaz v winsih enostavno desno kliknem na folder, izberem “kopiraj” in nato recimo na drugem pogonu z desnim klikom v ustreznem folderju izberem “prilepi”. In to je to. Nariše se uporabno okence, kjer se prikazuje kaj se dogaja, kako hitro, kdaj bo konec, koliko procentov je že itd. V Ubuntu se ne zgodi nič, v na primer novem pogonu se pojavi folder in to je to. Nakar lahko čakaš in ugibaš kdaj bo konec - desni klik in lastnosti in vidiš koliko podatkov je že skopiranih, ampak to moraš narediti vsakič, ko hočeš update o napredku.
Tam zgoraj levo pri ikonici od file managerja se ti pokaže miniaturen progress in potem, ko klikneš nanj, ti odpre detajle. V KDE-ju je v sistemskem status baru na podobno foro. Se strinjam, da je neumno in neintuitivno, ker so dialogi baje out in bad m'kay. Vsaj tako nekako pravijo dizajnerji zadnjih 5 let. To leti tudi na Chrome/Firefox budalistoče za Settings window recimo, ki je postal nov zavihek z nastavitvami v nepregledni HTML-like obliki. Go figure
Kaj pa osnove za user friendly experience, na primer ko kopiraš večjo količino podatkov, a se pokaže indikator napredka postopka? Enako za formatiranje pogonov itd.? Mislim out of the box in kopiranje/formatiranje z miško in ne na način iz 1984 s tipkanjem ukazov z nekaj deset znaki.
Nevem ali se delaš norca iz slo-tech communitija in si namerno tako butast post napisal ali pa dejansko resno misliš?
A coding sequence cannot be revised once it's been established.
Sprašujemo se, kaj naj bi s tem dosegel, glede na to, da Linux še vedno ne poganja večine igralnih konzol, pri drugih dejavnostih pa osveževanje s tako visokimi frekvencami nima nikakršnega smisla.
WPS pa upam, da ne bo nikoli podpiral, glede na to kako je slaboumen.
Za progress bar pri kopiranju iz leta 1984 se pa rsync požene z --progress parametrom.
Kaj pa osnove za user friendly experience, na primer ko kopiraš večjo količino podatkov, a se pokaže indikator napredka postopka? Enako za formatiranje pogonov itd.? Mislim out of the box in kopiranje/formatiranje z miško in ne na način iz 1984 s tipkanjem ukazov z nekaj deset znaki.
A ti si nazadnje uporabljal Ubuntu v prejšnjem stoletju? Kje najdete te neumnosti?
Včeraj. Ker sem očitno neumen te seveda ponižno prosim, da mi v svoji modrosti pojasniš neumnost mojega posta.
No no no, ni treba lagat veš. Še v Ubuntu verziji 10 iz leta 2010 ti pokaže izjemno ličen progress bar. Starejših verzij pa se ne spomnim.
A coding sequence cannot be revised once it's been established.
WPS pa upam, da ne bo nikoli podpiral, glede na to kako je slaboumen.
Za progress bar pri kopiranju iz leta 1984 se pa rsync požene z --progress parametrom.
Če smo čisto pošteni, enako dosežeš šele s parametri "--progress --no-inc-recursive --info=progress2", kar ne predstavlja ravno najbolj svetlega zgleda v prid konzolam, ampak ja, je pa funkcionalnost starejša od Polken.
Čeprav mam v splošnem raje konzolo in klasičen desktop kot Windows 8+ vmesnik, moram MSu priznati izredno informativno okno kopiranja. Poleg ostalega, s tistim izrisovanjem povprečja poleg trenutnih podatkov kar malo "ne paše" v te nove dumb-downed tabličarske OS-e.
Za WPS je pa res bolje, da ga ni. Ko bi folk vedel, kakšna luknja je to, bi se vsi učili kompajlat OpenWrt :)
What? X-i podpirajo poljubne osveževalne frekvence že od nekdaj. xrandr?
Povej to piscu novice.
Ja, novica govori za gnome 3.32. Ampak ni tako enostavno - Gnome2 je to že imel, ampak so odstranili, because (kot je eden lepo zgoraj napisal) dumped down tablični OS wannabe.
Jaz v winsih enostavno desno kliknem na folder, izberem “kopiraj” in nato recimo na drugem pogonu z desnim klikom v ustreznem folderju izberem “prilepi”. In to je to. Nariše se uporabno okence, kjer se prikazuje kaj se dogaja, kako hitro, kdaj bo konec, koliko procentov je že itd. V Ubuntu se ne zgodi nič, v na primer novem pogonu se pojavi folder in to je to. Nakar lahko čakaš in ugibaš kdaj bo konec - desni klik in lastnosti in vidiš koliko podatkov je že skopiranih, ampak to moraš narediti vsakič, ko hočeš update o napredku.
Tam zgoraj levo pri ikonici od file managerja se ti pokaže miniaturen progress in potem, ko klikneš nanj, ti odpre detajle. V KDE-ju je v sistemskem status baru na podobno foro. Se strinjam, da je neumno in neintuitivno, ker so dialogi baje out in bad m'kay. Vsaj tako nekako pravijo dizajnerji zadnjih 5 let. To leti tudi na Chrome/Firefox budalistoče za Settings window recimo, ki je postal nov zavihek z nastavitvami v nepregledni HTML-like obliki. Go figure
Ej hvala za tole, pri meni je sicer desno zgoraj, je pa res majčkena in neočitna in sem jo enostavno spregledal. Ko kliknem nanjo se pa odpre okence. Uf, much better.
PS: Gled UI posameznih programov in rešitev se pa ne bi mogel bolj strinjati s tabo. Sploh ne razumem tega neumnega trenda, ko je oblika bolj važna od uporabnosti. Bo morala trenutna generacija dizajnerjev dobiti par let za pasom in očala, potem pa morda bo kaj. Sploh ker prebivalstvo se stara in ti flat uporabniški vmesniki so res povsem neintuitivni.
What? X-i podpirajo poljubne osveževalne frekvence že od nekdaj. xrandr?
Povej to piscu novice.
Ja, novica govori za gnome 3.32. Ampak ni tako enostavno - Gnome2 je to že imel, ampak so odstranili, because (kot je eden lepo zgoraj napisal) dumped down tablični OS wannabe.
Ali se gonilniki sami obnavljajo ob posodobitvi jedra, to je ponavadi s tem in te pričaka samo še črn zaslon?
Meni je to Windows naredil ob prvem "velikem" update-u. Zamenjal wifi driver z nečim neumnim, ki je porabljalo 100% CPUja. Ubuntu mi tega še nikoli ni naredil. Niti ga še nisem uspel ročno tako zjebat, da bi imel samo še črn zaslon.
Kaj pa osnove za user friendly experience, na primer ko kopiraš večjo količino podatkov, a se pokaže indikator napredka postopka? Enako za formatiranje pogonov itd.? Mislim out of the box in kopiranje/formatiranje z miško in ne na način iz 1984 s tipkanjem ukazov z nekaj deset znaki.
To je imel še preden so preklopili iz Gnome-a na Unity.
Sicer vsaka verzija prinese nekaj napredka, ampak manjka par stvari za izpilit:
- recimo da bi imel en normalen calendar app. Že integriran; trenutno je od tistih na voljo najbolj normalen Gnome Calendar, ki pa se mu včasih zmeša in preklopi časovni pas... na jetra mi gre, ker skuša biti velepameten in sam ugotavljati časovni pas in ti posledično sploh ne ponudi da si časovni pas sam izbereš; - en normalen iskalnik - tudi po vsebini (gnome-search je treba nahekat); - ni možnosti, da bi določil, da je VPN always on na določeni povezavi (oziroma je, ampak je ta možnost skrita nekje v globini sistema); - default backup sistem je obupen crap, ne vem zakaj ne uporabijo BorgBackup + Vorta... - lahko bi že integrirali GPG podporo v vse živo od Nautilusa do Gedita dalje (saj lahko sam namestiš plugine, pa vendar); - ne vem kaj silijo Totem predvajalnik, ko pe ja VLC precej boljši? - v 21. stoletju smo, bo imel Thunderbird kakšno podporo za Exchange? - GUI za scheduler? - GUI za enrollanje MOK keyev oz. podpisovanje 3rd party kernel modulov? - lahko bi privzeto dodali GUFW in USB Guard - pač za advanced userje, pa da se security malo popularizira...
Skratka, take malenkosti, ki se jih da vse popravit, ampak zahtevajo, da se s sistemom ukvarjaš...
Kaj pa osnove za user friendly experience, na primer ko kopiraš večjo količino podatkov, a se pokaže indikator napredka postopka? Enako za formatiranje pogonov itd.? Mislim out of the box in kopiranje/formatiranje z miško in ne na način iz 1984 s tipkanjem ukazov z nekaj deset znaki.
Huh, ravno za večje količine podatkov potrebuješ skripto v ozadju, da imaš potem log, da veš, katere vse datoteke so se skopirale, točno kdaj, mogoče še njihov hash. Če jih kopiraš v uporabniškem vmesniku, lahko vedno po nesreči klikneš tisti cancel in si v riti.
Glede formatiranja pa... ne vem. Uporabniški vmesnik je čuden. Pa ne samo v Ubuntuju, tudi na Windows in Macu. mkfs in je to to
Jaz v winsih enostavno desno kliknem na folder, izberem “kopiraj” in nato recimo na drugem pogonu z desnim klikom v ustreznem folderju izberem “prilepi”. In to je to. Nariše se uporabno okence, kjer se prikazuje kaj se dogaja, kako hitro, kdaj bo konec, koliko procentov je že itd. V Ubuntu se ne zgodi nič, v na primer novem pogonu se pojavi folder in to je to. Nakar lahko čakaš in ugibaš kdaj bo konec - desni klik in lastnosti in vidiš koliko podatkov je že skopiranih, ampak to moraš narediti vsakič, ko hočeš update o napredku. Pri formatiranju pa itak da je kr neki. Sem včeraj formatiral en usb ključek in ker sem označil, naj ga še prepiše, je enostavno izginil ali je gotov ali ne sem ugotavljal s klikanjem na izklop računalnika, ko mi je javil, da ne sme še izklopiti (razen z admin geslom). Precej brezvezno.
To sploh nima nobene veze s samim Ubuntu-jem ampak z namiznim okoljem, ki ga uporablja (Gnome). Sem pa prepričan, da ti pokaže progress. Če ne odpre novega nadležnega okna, se nahaja tam kjer imaš obvestila. Po mojem mnenju je pa Windows predpotopen bloated OS, ki nima nobenega razloga, da kuri toliko ram-a in prostora na disku. Zgleda pa tut za en drek.
To najbrz ni to, kar bi sklepal iz opisa, saj si lahko uporabil visjo frekvenco osvezevanja ze zdavnaj (ze v zacetku 90ih let - ker sem imel takrat CRT monitor, je bilo veliko bolj udobno uporabiti 75 do 85 Hz, odvisno od locljivosti in kaj je monitor podpiral).
