Ker se to ne bo zgodilo prvikrat, bi morale biti novejše naprave GPS (po standardu IS-GPS-200) na to možnost pripravljene. Da nismo leta 1999, temveč 2019, bodo lahko ugotovile vse naprave, ki imajo kakšen način za ugotavljanje približnega časa in datuma. Telefoni tako ne bi smeli imeti težav. Prav tako dovolj pametne naprave vedo, da čas ne more nenadoma teči nazaj. Samostojni sprejemniki, ki nimajo drugih povezav, so bolj problematični.
Ameriški Oddelek za domovinsko varnost je že pred letom dni izdal seznam priporočil in opozoril, kako naj se proizvajalci pripravijo na 6. april. Starejše naprave pa se lahko znajdejo 19,7 let v preteklosti. Problematični so zlasti stari sistemi, ki uporabljajo GPS za merjenje časa in nadzor. Izkaže se namreč, da je poceni GPS eden najnatančnejših merilnikov časa za tako nizko ceno, zato se marsikod uporabljajo zlasti v ta namen. Kar lahko storimo, je namestimo posodobljen firmware, če ga za našo napravo najdemo. V firmware namreč proizvajalci zapišejo datum, na katerega se trenutna epoha nanaša, s čimer napravo "zaklenejo" v trenutnih 19,7 let.
Z današnjega vidika se zdi 10-bitna omejitev precej neumna, a v 70. in 80. letih, ko so postavljali GPS, je bila situacija drugačna. Sateliti so na višini 20.000 kilometrov, kjer so razmere za elektroniko precej neprijazne. Ker podatke na Zemljo pošiljajo s 50 biti na sekundo, kjer je pomemben vsak bit, so morali poiskati kompromisno rešitev, del katere je tudi 10-bitna omejitev za zapis tedna. GPS sicer pošilja podatke, ki se ponovijo vsakih 30 sekund. Posamezen blok vsebuje 1500 bitov, ki so razdeljeni v pet podblokov (subframes). V njih so podatki o času, orbiti, almanahu in korekcijah.
