Cene stanovanj v LJ in drugod

se mi zdi bolj bolana te težnja pa decentralizaciji ene mini državice.

kamiKaZaA je 13. jul 2025 ob 20:08 izjavil:

Eni čakate, da bo pri nas padec nepremičnin najprej v rangu -10%, kasneje pa še več. Ne bo tega. Izvolite razlog:

V Slovenijo se je lani priselilo 11.532 prebivalcev več kot odselilo

Po navedbah Statističnega urada RS (Surs) se je v Slovenijo lani skupaj priselilo 33.023 prebivalcev, iz nje pa se jih je odselilo 21.491.
https://www.rtvslo.si/slovenija/v-slove...

In ker ponudba ne dohaja povpraševanja in ker teh 11.000+ novih prebivalcev (dejansko 33.000 novih) potrebuje streho nad glavo bodo cene dolgoročno po celi Sloveniji šle samo še gor. Padec -1% ali -2% ali -3% je možno pričakovati, ampak to je pljunek v morje. Dober pogajalec, če prepozna kupca, kateri nujno prodaja lahko takoj zbije -5% ali -10%. Na drugi strani pa takšnih padcev (-5% ali -10%) dolgoročno ni za pričakovati.

Cene morda ne bodo padle ali naraščale le v mestih. Na podeželju pa se komot pričakuje tudi znižanje cen parcel. Sploh pa če govorimo o realni in ne nominalni vrednosti. Nominalna itak da gre v povprečju samo gor.
Vir:

zavajon je 15. jul 2025 ob 11:49:28 izjavil:

trololololo je 15. jul 2025 ob 09:57 izjavil:

zavajon je 15. jul 2025 ob 09:51 izjavil:

se mi zdi bolj bolana te težnja pa decentralizaciji ene mini državice.

Ne seri. Vsi tisti, ki navijate za centralizacijo navijate predvsem za svoje žepe, da nažigate vrednost nepremičnin. Nismo več v 18 stoletju, da bi centralizacija bila upravičena ali smiselna.

Po mojem pa nažigate vrednost nepremičnin tisti, ki trdite, da so te drage le v Ljubljani, kar implicira to, da so drugod poceni.

Aja, seveda, kdo omeni visoke cene v Ljubljani, takoj “nažiga” vrednost v Murski Soboti. Genialno. Skoraj kot da bi izpostavljanje realnosti bilo del neke tajne nepremičninske decentralizacijske zarote. Pa še ta pogum, da si razlagaš, kaj nekdo implicira… skoraj kot branje misli, samo brez dejanskega razumevanja. Bravo.

Ni, če gledaš iz slovenskega zornega kota, kjer je pol milijona za en stanovanje v mestu nekaj normalnega. Sicer pa je 300 jurjev v vukojebini po Evropi kar dosti.

@trololololo
Zakaj pa ti misliš, da bi decentralizacija znižala cene nepremičnin? Mar res verjameš, da nepremičnine v glavnem kupujejo javni uslužbenci?

Ah daj no, gradnja stane, ja! Kot da so zidarji v Nemčiji cenejši kot pri nas, zato so tam nepremičnine cenejše.

zavajon je 15. jul 2025 ob 12:23:38 izjavil:

Ni, če gledaš iz slovenskega zornega kota, kjer je pol milijona za en stanovanje v mestu nekaj normalnega. Sicer pa je 300 jurjev v vukojebini po Evropi kar dosti.

@trololololo
Zakaj pa ti misliš, da bi decentralizacija znižala cene nepremičnin? Mar res verjameš, da nepremičnine v glavnem kupujejo javni uslužbenci?

Centralizacija pogosto pomeni, da se v enem mestu ali območju zberejo ne le javni uslužbenci, ampak tudi pomembna državna ministrstva in organi, kar privabi tudi zasebna podjetja. Ta podjetja želijo biti blizu ključnih odločevalcev, partnerjev in infrastrukture, kar poveča povpraševanje po poslovnih prostorih in stanovanjih v centru. Ta koncentracija povpraševanja običajno zviša cene nepremičnin.

Poleg tega pa centralizacija zmanjšuje možnosti zaposlitve na periferiji in v drugih mestih, ker se podjetja in institucije koncentrirajo predvsem v enem mestu. V Sloveniji je poseben problem tudi prometna ureditev, saj so glavne prometnice speljane direktno čez glavno mesto, kar povzroča dodatne zastoje, težave s prometom in povečano onesnaženost zraka (pred parimi dnevi je bilo objavljeno kako je LJ v resnici onesnažena).

Nasprotno pa decentralizacija razporedi tako javne institucije kot tudi podjetja po širšem območju, kar zmanjša pritisk na nepremičninski trg v centru, poveča možnosti zaposlitve tudi drugod in zmanjša prometne zamaške ter onesnaženost.

Centralizacija pa ima tudi socialne posledice. Zaradi visokih cen nepremičnin v centralnih mestih si številne mlade družine v Sloveniji in drugod ne morejo privoščiti normalnega, dostopnega bivanja. To onemogoča njihovo stabilnost in načrtovanje prihodnosti, kar lahko dolgoročno vodi do demografskih težav, kot so upad rojstev, selitev družin v manj razvite predele (kjer so spet težave iskanje službe, kot posledica centralizacije) ali celo odhod v tujino. Zato je decentralizacija pomembna tudi z vidika socialne pravičnosti in trajnostnega razvoja družbe.

Torej, povezava med centralizacijo, prisotnostjo javnega in zasebnega sektorja ter vplivom na cene nepremičnin je dobro utemeljena, kar potrjujejo tudi uradne študije.

Saj ti tudi dvomiš, da so nepremičnine pri nas predrage ;)

Ne da dvomim, ampak vem da niso. Stanejo natanko toliko kot je realno za razmere kot so.
Še naprej volite levake, pa bojo še dražje.
Kaj si bi kdo želel je pa druga stvar. Jaz bi si tudi želel, da nova tesla stane 20 jurjev. Pa pač ne.

Utk je 15. jul 2025 ob 13:42:01 izjavil:

Še naprej volite levake, pa bojo še dražje.

Aha, torej so v Italiji, Avstriji, Nemčiji nepremičnine cenejše zato, ker vladajo desnaki.
Čudno le, da levica pri nas ne izkoristi tega v volilni kampanji. Če bi uspeli prestrašiti ljudstvo tako, da bi jih prepričai, da bo desna oblast pocenila nepremičnine, bi bila zmaga levice zagotovljena.

Aha, torej so v Italiji, Avstriji, Nemčiji nepremičnine cenejše zato, ker vladajo desnaki.

Da so cenejše praviš ti.
Da imajo tudi tam enako pokvarjene in nesposobne levake tudi.
Jaz nisem poznavalec vseh evropskih vlad in politikov tako kot ti, za naše mi pa precej jasno kdo je česa sposoben in kaj mu je cilj.

Utk je 15. jul 2025 ob 14:27:49 izjavil:

Da so cenejše praviš ti.

Poglej malo nepremičninske oglase tam.

Če ti ne kupuješ v Nemčiji, to nikakor ne pomeni, da tam nepremičnine niso cenejše kot tu.

Decentralizacija ne bo naredila nepremičnin dostopnejših na nivoju države, ampak se bo situacija samo prerazporedila. V Ljubljani bi nepremičnine postale nekoliko cenejše, bi se pa drugje podražile.

Okapi je 15. jul 2025 ob 14:39:16 izjavil:

Decentralizacija (sploh pa "prisilna") v državi z 2 milijona prebivalcev je velika neumnost in nepotrebno zapravljanje denarja.

Ne drži. Lep dokaz za to je preko sto tisoč ljudi, ki se dnevno zgrinja na delo v LJ in okolico, kar pomeni ogromno zapravljenega časa, denarja in energije za dnevno vožnjo sem in tja, pa še gneča na cestah je zaradi tega večja in je treba razmišljat o dražji prometni infrastrukturi.

"Prisilna" decentralizacija, kjer bi se cela Ljubljana vozila na delo v Ljutomer, bi bila res nesmiselna, vsekakor pa ne bi bilo nesmiselno, če bi z decentralizacijo zmanjšali te obsežne migracije iz okoliških regij proti LJ.

jernejl je 15. jul 2025 ob 14:52:24 izjavil:

Decentralizacija ne bo naredila nepremičnin dostopnejših na nivoju države, ampak se bo situacija samo prerazporedila. V Ljubljani bi nepremičnine postale nekoliko cenejše, bi se pa drugje podražile.

Okapi je 15. jul 2025 ob 14:39:16 izjavil:

Decentralizacija (sploh pa "prisilna") v državi z 2 milijona prebivalcev je velika neumnost in nepotrebno zapravljanje denarja.

Ne drži. Lep dokaz za to je preko sto tisoč ljudi, ki se dnevno zgrinja na delo v LJ in okolico, kar pomeni ogromno zapravljenega časa, denarja in energije za dnevno vožnjo sem in tja, pa še gneča na cestah je zaradi tega večja in je treba razmišljat o dražji prometni infrastrukturi.

"Prisilna" decentralizacija, kjer bi se cela Ljubljana vozila na delo v Ljutomer, bi bila res nesmiselna, vsekakor pa ne bi bilo nesmiselno, če bi z decentralizacijo zmanjšali te obsežne migracije iz okoliških regij proti LJ.

Ni res, da decentralizacija ne bi izboljšala dostopnosti nepremičnin na ravni države. Res pa je, da bi se del povpraševanja prerazporedil — a ravno to je njen namen: zmanjšati pritisk na eno samo mesto, kjer so cene zaradi koncentracije institucij, podjetij in ljudi (in špekulacij) umetno napihnjene. Ljubljana danes nosi nesorazmeren del bremena, medtem ko številna druga mesta stagnirajo.

Seveda — centralizacija ni edini razlog za visoke cene nepremičnin. Na cene vplivajo še drugi dejavniki: omejena ponudba, regulacije, naložbeni nakupi, slaba stanovanjska politika, splošna privlačnost lokacije, kopičenje bogastva v rokah ultra bogatih (ne govorim o vas "klošarjih", ki mislite, da ste bogati (če se kdo najde tu)) ipd. A centralizacija je pomemben del tega mozaika in eden od pomembnih razlogov, zakaj so cene v Ljubljani in njeni okolici tako visoke. Če tega ne naslovimo, se bodo ti pritiski samo še povečevali.

Če bi z ukrepi (npr. selitvijo posameznih agencij, razvojem regijskih centrov, spodbudami za podjetja) poskrbeli za bolj uravnotežen razvoj, bi to pomenilo bolj enakomeren dvig povpraševanja po nepremičninah drugje — a hkrati bi v Ljubljani cene padle. Skupni rezultat ne bi bil zgolj "prerazporeditev", ampak bolj zdrava, stabilna in uravnotežena nepremičninska slika v celotni državi.

Glede trditve, da je "prisilna" decentralizacija v tako majhni državi nesmiselna: dejstva govorijo drugače. Vsak dan se v Ljubljano in okolico vozi več kot 100.000 ljudi iz drugih regij. To pomeni enormne stroške za posameznike (gorivo, čas, stres, zdravje...), več prometa, večje potrebe po parkiriščih, večjo onesnaženost in pritisk na javni prevoz ter ceste. To nas vse skupaj stane — vsak dan (država in delodajalci plačajo potne stroške, uničevanje cest, zdravje in vse ostalo).

Decentralizacija ne pomeni, da bomo ljudi silili v Ljutomer, ampak da zmanjšamo potrebo, da se vsakdo za službo vozi v Ljubljano. Gre za to, da se spodbuja razvoj drugih mest in regij, kjer bi lahko ljudje živeli in delali bližje domu, z manj vsakodnevnega izgubljanja časa in denarja.

Obenem bi se s tem izboljšala tudi kakovost življenja v sami Ljubljani — manj prometa, manj gneče, manj pritiska na javne storitve in šole, bolj dostopno bivanje. Mesto bi tako postalo bolj prijazno za vse: za tiste, ki ostanejo, in za tiste, ki se ga trenutno zaradi visokih stroškov ne morejo privoščiti.

Kanban je 14. jul 2025 ob 07:15 izjavil:

feryz je 13. jul 2025 ob 23:18 izjavil:

Tudi Filipinci in ostali so kandidati za 20 000 socialnih državnih stanovanj, ki samo što niso že zgrajeni. Verjetno so celo na prednostni listi pred natur Slovenci.

Bullshit. Razen če so ti filipinci pridobili državljanstvo, ali pa so po neki čudni logiki med naši osamosvojitvijo postali izbrisani.

Vsak, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji...

Je nekdo v preteklosti že kazal, kdo je bil izbran na taka stanovanja, 90% jih je bilo iz Kosovo republjik.



Lmm odgovor:

Kandidati za socialna državna stanovanja v Sloveniji so običajno **osebe ali gospodinjstva, ki izpolnjujejo določene socialne, ekonomske in stanovanjske pogoje**, ki jih določajo zakonodaja in posamezni razpisi občin ali državnih stanovanjskih skladov. Socialna stanovanja so namenjena predvsem tistim, ki si zaradi nizkih dohodkov ali drugih socialnih okoliščin ne morejo zagotoviti primernega stanovanja na trgu.

### Glavne skupine upravičencev so:
- **Posamezniki ali družine z nizkimi dohodki** (dohodkovni cenzus je določen z razpisom)
- **Mladi, mlade družine**
- **Starejši**
- **Invalidi**
- **Družine z več otroki**
- **Osebe v socialni stiski**
- **Drugi socialno ogroženi posamezniki ali skupine**

### Osnovni pogoji za prijavo:
1. **Slovensko državljanstvo ali stalno prebivališče v Sloveniji**
2. **Nizki dohodki** (pod določenim pragom, ki ga določa razpis)
3. **Neprimerno stanovanjsko stanje** (npr. premajhno stanovanje, neprimerni bivalni pogoji, brezdomstvo)
4. **Brez lastništva primernega stanovanja ali hiše**
5. **Poravnane obveznosti do države in občine**

### Postopek pridobitve:
- **Objava razpisa** (običajno ga objavi občina ali Stanovanjski sklad RS)
- **Prijava na razpis** (z vso potrebno dokumentacijo)
- **Točkovanje** (glede na socialni položaj, število otrok, zdravstveno stanje, ipd.)
- **Uvrstitev na prednostno listo**
- **Dodelitev stanovanja** (glede na razpoložljivost in vrstni red na listi)

### Kje najti razpise?
- **Občinske spletne strani** (npr. Mestna občina Ljubljana, Maribor, Koper, Celje ...)
- **Stanovanjski sklad Republike Slovenije** ([www.ssrs.si](https://www.ssrs.si))
- **Centri za socialno delo** (svetovanje in pomoč pri prijavi)

Če te zanima konkretni razpis ali pogoji v tvoji občini, priporočam, da obiščeš spletno stran občine ali Stanovanjskega sklada RS, kjer so objavljeni aktualni razpisi in natančni pogoji za prijavo. Lahko pa napišeš, za katero občino te zanima, pa ti poiščem aktualne informacije!


---


Odlično vprašanje! **Tujci** lahko v Sloveniji **pridobijo socialno državno stanovanje**, vendar morajo izpolnjevati določene pogoje, ki so nekoliko strožji kot za slovenske državljane.

### Kdo izmed tujcev je lahko kandidat?
Najpogosteje so to:
- **Tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji** (stalno prebivališče)
- **Državljani držav članic EU** z urejenim statusom stalnega prebivališča
- **Tujci z začasnim prebivališčem** (v izjemnih primerih, če tako določa razpis ali občinski pravilnik, vendar je to redko)

### Osnovni pogoji za tujce:
1. **Dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji** (za vse člane gospodinjstva, ki se prijavljajo)
2. **Stalno prebivališče v občini, kjer se prijavljajo** (običajno je pogoj, da so tam prijavljeni vsaj določeno obdobje, npr. 1 leto)
3. **Izpolnjevanje ostalih pogojev** kot za slovenske državljane (dohodkovni cenzus, neprimerno stanovanjsko stanje, brez lastništva nepremičnin v Sloveniji ali tujini, ipd.)

### Posebnosti:
- **Tujci brez stalnega prebivališča** (npr. z začasnim prebivališčem ali mednarodno zaščito) praviloma **niso upravičeni** do socialnih stanovanj, razen če razpis izrecno določa drugače (npr. posebni programi za begunce ali osebe s priznano mednarodno zaščito).
- **Družinski člani**: Če je vsaj eden od staršev ali skrbnikov otrok slovenski državljan ali ima stalno prebivališče, se lahko prijavijo kot gospodinjstvo.

### Priporočilo:
Vedno je treba **preveriti pogoje v posameznem razpisu**, saj lahko občine ali Stanovanjski sklad RS določijo dodatne pogoje ali izjeme.

#### Povzetek:
- **Tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji** so lahko kandidati za socialna stanovanja, če izpolnjujejo vse druge pogoje.
- **Tujci z začasnim prebivališčem** praviloma niso upravičeni, razen v izjemnih primerih.
- **Begunci in osebe s priznano mednarodno zaščito** imajo lahko posebne programe, ki jih vodijo pristojne institucije.

Če želiš informacije za točno določen status (npr. begunec, državljan EU, državljan tretje države), mi napiši, pa ti poiščem konkretne pogoje!

jernejl je 15. jul 2025 ob 14:52:24 izjavil:

"Prisilna" decentralizacija, kjer bi se cela Ljubljana vozila na delo v Ljutomer, bi bila res nesmiselna, vsekakor pa ne bi bilo nesmiselno, če bi z decentralizacijo zmanjšali te obsežne migracije iz okoliških regij proti LJ.

Daj malo bolje razmisli. Ministrstva ali kakšne druge večje ustanove ne moreš imeti nekje na vasi. Če se ne bodo vozili iz okolice Ljubljane v Ljubljano, se bodo pa iz okolice Maribora v Maribor, ali iz okolice Celja v Celje. Prometa na cestah ne bo čisto nič manj.

Če te skrbi gneča na cestah, je treba urediti javni prevoz, predvsem železniške povezave. Z decentralizacijo narediš kvečjemu še večjo škodo in stroške.

Okapi je 15. jul 2025 ob 17:42:41 izjavil:

jernejl je 15. jul 2025 ob 14:52:24 izjavil:

"Prisilna" decentralizacija, kjer bi se cela Ljubljana vozila na delo v Ljutomer, bi bila res nesmiselna, vsekakor pa ne bi bilo nesmiselno, če bi z decentralizacijo zmanjšali te obsežne migracije iz okoliških regij proti LJ.

Daj malo bolje razmisli. Ministrstva ali kakšne druge večje ustanove ne moreš imeti nekje na vasi. Če se ne bodo vozili iz okolice Ljubljane v Ljubljano, se bodo pa iz okolice Maribora v Maribor, ali iz okolice Celja v Celje. Prometa na cestah ne bo čisto nič manj.

Če te skrbi gneča na cestah, je treba urediti javni prevoz, predvsem železniške povezave. Z decentralizacijo narediš kvečjemu še večjo škodo in stroške.

Dal si tipičen stereotipen odličen primer klasične poenostavitve –

Hja, ravno to je poanta: nihče ne predlaga, da bi postavljali ministrstva "na vasi". Gre za to, da se del državnih ustanov, agencij, upravnih enot, zavodov itd. lahko načrtno porazdeli med druga večja središča, kot so Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Murska Sobota itd. V teh mestih že obstaja urbana infrastruktura, znanje, dostop in potencial — niso to vasi, ampak mesta, ki danes kapacitete pogosto premalo izkoriščajo.

In ja, če se bodo ljudje vozili iz okolice Maribora v Maribor ali iz okolice Celja v Celje, je to še vedno veliko bolj smiselno kot to, da se vsak dan več kot 100.000 ljudi zgrinja proti eni sami točki — Ljubljani. Razpršene prometne tokove je lažje obvladovati, infrastrukturno vzdrževati in načrtovati. Če promet razporediš po več manjših središčih, ne le zmanjšaš skupno obremenitev glavnega mesta, ampak tudi okrepiš lokalna gospodarstva in povečaš kakovost življenja širše.

Kar se tiče javnega prevoza — se popolnoma strinjam. Ampak ravno bolj enakomerna regionalna poseljenost in razpršene delovne priložnosti ustvarijo pogoje, kjer se javni prevoz sploh lahko učinkovito razvije. Centralizacija povzroča enosmerne tokove (vsi zjutraj v LJ, vsi popoldne ven), kar je logistično in energetsko neučinkovito. Več regionalnih centrov pomeni večkratne, krajše, medsebojno povezane relacije, ki se dajo bistveno lažje organizirati tudi z železnico.

Decentralizacija ni "dodatni strošek", temveč dolgoročna investicija v bolj uravnoteženo, vzdržno in pravično družbo. Pustiti, da se še naprej vse nalaga na en sam kraj, pa nas bo dolgoročno stalo bistveno več — tako finančno kot prostorsko in okoljsko.

ni problem, če se voziš iz okolice v svoje regijsko središče. Problem je, če se vsa država vsak dan zgrinja v eno samo križišče.

Lonsarg je 15. jul 2025 ob 19:04:06 izjavil:

Pac problem je zgolj in samo razmerje, ne centralizacija sama po sebi. V LJ je cirka 100k vec delovnih mest kot stanovanj. Ali premaknes 100k delovnih mest ali pa premaknes 100k stanovanj ce noces prevec ceste obremenjevati.

Bi pa 100k ekstra stanovanj v LJ sicer bila super resitev za javni prevoz, vec ko je ljudi bolj je rentabilen boljsi javni prevoz. Na vaseh pa treba subvencionirat da dvakrat na dan bus pride.

Točno — problem je v razmerju med delovnimi mesti in stanovanji, kar je v Ljubljani izrazito porušeno. Ampak to razmerje ni padlo z neba — posledica je ravno centralizacije, ki je skozi desetletja ustvarila situacijo, kjer se delovna mesta kopičijo bistveno hitreje kot stanovanjska gradnja lahko sledi.

Se strinjam, da bi bilo idealno, če bi imeli v Ljubljani 100.000 dodatnih stanovanj — to bi resno izboljšalo dostopnost bivanja, razbremenilo dnevne migracije in podprlo učinkovit javni prevoz. A to ni preprosta ali poceni rešitev. Ljubljane ne moreš neomejeno širiti, ne prostorsko ne infrastrukturno. Vsaka nova soseska zahteva šole, vrtce, ceste, kanalizacijo, energetiko (kaj se je realno delalo na tem? gradilo se je predvsem luksuzna stanovanja brez ostale infrastrukture predvsem zato, da so si špekulanti še bolj polnili žepe)… in tudi to ima svoje meje, tako v prostoru kot v sprejemljivosti za obstoječe prebivalce.

Premik dela delovnih mest (ali bolje rečeno — uravnotežen razvoj drugih regij) pa ni nič manj legitimna rešitev. Če Maribor, Kranj, Celje, Novo mesto itd. dobijo več kvalitetnih zaposlitev in institucionalne prisotnosti, bo več ljudi ostalo tam, kjer že živijo ali se bodo tja preselili. To zmanjša potrebo po množičnem vsakodnevnem transportu in hkrati razbremeni Ljubljano, kjer je že zdaj vse "na robu".

Kar se tiče javnega prevoza: res je, da je ta na podeželju težje izvedljiv in pogosto potrebuje subvencije. Ampak regionalna središča niso “vasi” — to so mesta z dovolj gostote prebivalstva, da se z dobro povezavo (železnico, medkrajevnim avtobusom) da marsikaj narediti. In če se delovna mesta razpršijo, se razprši tudi promet in s tem omogoči bolj racionalno planiranje prevoza.

Torej, ja — ali 100.000 stanovanj v LJ ali pa delovna mesta drugod. Težava je v tem, da prva rešitev realno ni izvedljiva v razumnem času ali obsegu. Druga pa — z nekaj politične volje in dolgoročne vizije — je.

Okapi je 15. jul 2025 ob 17:42:41 izjavil:

jernejl je 15. jul 2025 ob 14:52:24 izjavil:

"Prisilna" decentralizacija, kjer bi se cela Ljubljana vozila na delo v Ljutomer, bi bila res nesmiselna, vsekakor pa ne bi bilo nesmiselno, če bi z decentralizacijo zmanjšali te obsežne migracije iz okoliških regij proti LJ.

Daj malo bolje razmisli. Ministrstva ali kakšne druge večje ustanove ne moreš imeti nekje na vasi. Če se ne bodo vozili iz okolice Ljubljane v Ljubljano, se bodo pa iz okolice Maribora v Maribor, ali iz okolice Celja v Celje. Prometa na cestah ne bo čisto nič manj.

Zdrava kmečka pamet pove, da če se bodo vozili iz okolice MB v MB namesto iz okolice MB v LJ, bo prometa na cestah manj.

Če te skrbi gneča na cestah, je treba urediti javni prevoz, predvsem železniške povezave.

Še prej je smiselno pogledati, kaj je vzrok za gnečo na cestah in poskusiš problem rešiti pri izviru. Jasno, vsega prometa se ne moremo znebiti, delno pa bi ga lahko zmanjšali z decentralizacijo, kot sem že zapisal zgoraj.

Z decentralizacijo narediš kvečjemu še večjo škodo in stroške.

Ravno nasprotno, ljudem prihraniš čas, denar, zdravje, zmanjšaš porabo energije zaradi transporta, država pa ima manj stroškov zaradi manjših potreb po infrastrukturi, manjšega onesnaževanja, boljšega zdravja ljudi, nižjih najemnin prostorov in verjetno še kaj. Prav nobene koristi ni od tega, da se cel kup ljudi vsak dan vozi predaleč v službo zaradi prevelike centralizacije. Država bi to komot naredila, del gospodarstva pa bo temu prostovoljno sledil, ker se bodo tam povečale potrebe po trgovinah, gostilnah, cvetličarnah, prostitutkah in vsem ostalem.

Utk je 15. jul 2025 ob 19:36:18 izjavil:

To je poskušala prva Janševa vlada. Ne vem kolk je bilo to uradno ali neuradno navodilo, ampak razpise so (kolk je bilo možno) dobivala podjetja iz drugih regij. Ljubljanska podjetja so dobila težje.

Naivnež. Razpisi so narejeni tako, da jih firme političnih prijateljev dobijo lažje, ostale pa težje, oziroma do tistih najbolj zanimivih slednje sploh ne pridejo.
So pa določeni razpisi ločeni na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo (LJ je v zahodni), ampak to je precej preveč groba delitev, da bi lahko reševalo problem centralizacije v Ljubljani. Bi morali vsaj še osrednjeslovensko regijo ločiti.

Ne to pomeni, da lahko nekdo iz MS nastavi poljubno ceno in bo zmagal, ampak ko se pogaja če nekdo iz vukojebine izenači ceno, pač naj ima prednost.

Sicer pa, kako bi lahko recimo nek čistilni servis iz MS izenačil ceno s tistim iz LJ ali okolice LJ, če se morajo zaposleni vsak dan voziti 4+ ure, da pridejo na neko ministrstvo v LJ in potem nazaj v MS? To je nemogoče. Oni iz MS so zaradi centralizacije države že v osnovi v podrejenem položaju; ko država pobira davke, pa seveda zanje ni nobenih dodatnih odpustkov :)

Okapi je 15. jul 2025 ob 17:42:41 izjavil:

jernejl je 15. jul 2025 ob 14:52:24 izjavil:

"Prisilna" decentralizacija, kjer bi se cela Ljubljana vozila na delo v Ljutomer, bi bila res nesmiselna, vsekakor pa ne bi bilo nesmiselno, če bi z decentralizacijo zmanjšali te obsežne migracije iz okoliških regij proti LJ.

Daj malo bolje razmisli. Ministrstva ali kakšne druge večje ustanove ne moreš imeti nekje na vasi. Če se ne bodo vozili iz okolice Ljubljane v Ljubljano, se bodo pa iz okolice Maribora v Maribor, ali iz okolice Celja v Celje. Prometa na cestah ne bo čisto nič manj.

Če te skrbi gneča na cestah, je treba urediti javni prevoz, predvsem železniške povezave. Z decentralizacijo narediš kvečjemu še večjo škodo in stroške.

Nekateri deli JS bi komot bili u MB. Dars je zafural zadevo, tko da gneča bo vsako leto večja, ko bo konec vojne u Ukrajini, pa nas bo zabilo. To z javnim prevozom je vprašljivo, ker je SLO ena velka periferija. Bi reku človek da spet nabijaš, če bi bil zlo prizanesljiv. Velik poznavalec vodostaja Ljubljanice, heh. In delovanja zapornic v Mostah.

Utk je 15. jul 2025 ob 22:56:05 izjavil:

Na Dunaju je socialna najemnina bojda cca 7 evrov na meter. Tudi pri nas je tu nekje neprofitna najemnina, ampak minister Maljavec pravi da to ni dovolj niti za obratovanje, kaj šele vzdrževanje. Da bi iz tega gradili naprej je pa sploh nemogoče. Kako to da je enakih 7 evrov na Dunaju dovolj?

Veš kaj je še bolj zanimivo?
Če je na Dunaju 7 evrov dovolj, kako to da potem lastniki naložbenih stanovanj v LJ stokajo, da se pri tržnih najemninah okrog 20 evrov na m2 ne splača oddajati, ker jim država z davkom vzame pogoltnih 22,5%?

Ker postavit nazadnje socialno najemnino na 10 evrov, razliko med recimo 5 in 10 pa subvencionirat (od države državi), je naravnost noro.

Ker če lastnik pobere razliko med recimo 5 in 20, je naravnost noro debatirat o tem, da bi jim morali še znižat obdavčitev.

Utk je 15. jul 2025 ob 23:40:25 izjavil:

Država s 5 evri ne more niti birokracije zarad oddajanja pokrit, privat lastnik bi pa moral za ta denar še sekret pucat najemnikom. Si pa res kreten.

Ravno nasprotno, ti si zgoraj omenjal 5, tako da beseda kreten opisuje tebe, ne mene.
Razumem pa vas kretene, da se vam na eni strani zdi, da se na Dunaju da pokriti stroške s 7, pri nas pa bi si za to vzeli precej več Morate biti res ultra nesposobni, če imate take stroške poslovanja. Če bi se šli podjetništvo, bi propadli v petih minutah od odprtja firme.

Če država s 400 evri najemnine ne more vzdrževat stanovanja

, ga lahko sposoben privat lastnik za manj kot 200.

Zakaj imamo tako državo, kjer je vse tako drago, je stvar, ki jo mora rešit država. Ne privat lastniki stanovanj.

Aha, končno si priznal, da so nepremičnine drage. Se mi je zdelo, da si še malo nazaj trdil, da niso.

Razen pokvarjencev in špekulantov (ponavadi isto), pač skoraj ni človeka, da ne bi priznal da so nepremičnine v Sloveniji (in večini sveta) močno napihnjene - njihove cene pogosto nimajo nobene realne povezave z dohodki ljudi, stroški gradnje ali dejansko vrednostjo bivanja. Gre za umetno ustvarjeno povpraševanje, ki temelji na špekulacijah, poceni denarju v preteklosti, pomanjkanju regulacije in skoraj popolni odsotnosti državne stanovanjske politike.

Trditi, da so te cene "realne", pomeni sprejemati bolna razmerja kot normalna. Lastniki se seveda samo odzivajo na trg - niso oni odgovorni. Odgovorna je država (in posledično družba, ki voli takšno politiko), ki:

- dopušča, da se stanovanja obravnava zgolj kot naložba,
- ne obdavčuje praznih nepremičnin ali špekulativnih nakupov,
- ne spodbuja gradnje neprofitnih najemnih stanovanj,
- dopušča, da je zemljiška politika ujeta v interese kapitala,
- in centralizira državo tako, da pritisk na nekaj mest (npr. Ljubljana) še dodatno poganja cene navzgor
itd.

Namesto aktivne politike dobimo le izgovore. A tak sistem se ne more ohraniti.

V zgodovini smo že videli, kako se končajo takšni nepremičninski baloni - sploh ko se povežejo s širšo krizo, ki je v bližnji ali manj bližnji prihodnosti skoraj neizogibna. Danes je situacija še bolj tvegana, saj so takorekoč vsi sektorji v balonih, ki ponekod še niso bili v zgodovini človeštva: od delniških trgov in tehnološkega sektorja, do kriptovalut in potrošniških kreditov. Dovolj je samo ena iskra - in sistem, ki je zgrajen na dolgu, iluzijah in nerealnih pričakovanjih, se sesuje.

Japonska v 90-ih
Združene države 2008
Španija in Irska po 2008.

In tako naprej.

Te države so bile veliko večje in močnejše od Slovenije - pa jih je kljub temu sesula stanovanjska politika, ki je predolgo ignorirala realnost.

Če Slovenija nadaljuje po tej poti, se bo končalo s tragedijo. Tragedijo za mlade generacije, ki si ne bodo mogle ustvariti doma. Tragedijo za družine, ki bodo ostajale v najemniških pastih ali izrinjene iz mest. Tragedijo za socialno strukturo, ki bo postajala vse bolj razslojena, napeta in neenakopravna. In na koncu tudi tragedijo za gospodarstvo, ki temelji na kreditih, špekulacijah in iluziji neskončne rasti.

Morda bo do tega prišlo zelo kmalu, morda se bo agonija vlekla še nekaj časa. A konec -- če se ne spremeni smer -- je znan.

borut_p je 20. apr 2025 ob 14:18 izjavil:

Benny123 je 20. apr 2025 ob 08:32 izjavil:

Mene bolj zanima kako do 450k

Delas, se malo vec delas, in ne zapravljas ... se da v nekaj letih nasparati. Se sploh do zdaj, ko so bili davki na sp zelo nizki.
Od zdaj naprej bo spet tezje oz kaksno leto dlje

Ce imas izredno nadpovprecne dohodke, pa res.

bm1973 je 21. apr 2025 ob 10:14 izjavil:

Izven velikih mest v tujini (Evropa) imaš cel kup poceni nepremičnin, ki sicer zahtevajo nekaj obnove, daleč je do "civilizacije", ampak vse je odvisno od načina življenja.

Ko v tujini rečeš vukojebina, je lahko obisk enega večjega mesta celodnevni potovalni projekt.

Za Nemčijo vem, da dobiš bajto tudi za 50k, sam to pomeni tam uro in pol do dve ven od enega večjega meta s vsaj pol milijona prebivalci. Plus, vzhodna Nemčija je poceni... Oz. vse kar je na poljski, česki, slovaški meji.

Poceni je z razlogom. Ljudje tam nocejo ziveti. Pomankanje sluzb, osnovnih storitev,...

Zako je 16. jul 2025 ob 07:15:56 izjavil:

Vsak, ki misli, da bodo cene padle, se močno moti.
Povem samo zadnji razlog, 5% BDP za NATO.
Če lahko, čimprej kupi stanovanja, magari garsonjero. Čez 5 let bo 10.000 Eur/m2 znotraj obvoznice v Ljubljani, novogradnje pa še več.
Vse zahodne EU prestolnice so že nad 10.000 EUR/m2, zakaj bi bila Ljubljana potem cenejša? Imaš do smučišča 30 min, do obale 1 ura.

Govoriš, kot da si stoodstotno prepričan, da bo čez 5 let NATO še vedno obstajal – vsaj v tej obliki, kot ga poznamo danes. V trenutni geopolitični klimi pa to sploh ni več samoumevno. Tudi obstoj ZDA kot enotne, stabilne države danes ni več nekaj, kar bi jemali za gotovo. Notranje razdvojenosti, politične napetosti in vse večja polarizacija postavljajo pod vprašaj marsikaj, kar je še pred desetletjem veljalo za neomajno.

Iskreno povedano, če bi že moral staviti na prihodnost kakšne svetovne sile, bi morda rekel Kitajska – a tudi tam se nabira cel kup resnih ekonomskih in demografskih problemov.

Torej, graditi napovedi o tem, da bodo nepremičnine zagotovo 10.000 €/m² zgolj zato, ker »vse EU prestolnice to že imajo« in ker »bo več za NATO«, je precej tvegano. Svet gre v smer nepredvidljivosti, in prav zgodovina nas uči, da takrat baloni ne rastejo naprej – ampak pokajo.

Ljubljana ima seveda svoje prednosti – a jih imajo tudi mesta, ki so doživela zlom nepremičninskega trga. Nikjer ni garancij, še najmanj pa v sistemih, ki temeljijo na dolgovih, špekulacijah in geopolitični iluziji trajne stabilnosti.

Utk je 15. jul 2025 ob 22:56:05 izjavil:

Na Dunaju je socialna najemnina bojda cca 7 evrov na meter. Tudi pri nas je tu nekje neprofitna najemnina, ampak minister Maljavec pravi da to ni dovolj niti za obratovanje, kaj šele vzdrževanje. Da bi iz tega gradili naprej je pa sploh nemogoče. Kako to da je enakih 7 evrov na Dunaju dovolj?

Si domišljaš, kako grozno pameten si, pa nimaš pojma o pojmu. Recimo o tem, kaj je socialna najemnina. Če bi bila dovolj za vzdrževanje in še nove gradnje, bi bila (nizko)profitna. Socialna najemnina prideluje minus, ki se pokriva iz različnih davkov ali drugih ekonomskih dejavnosti.