Slo-Tech - Včeraj je japonska vesoljska misija Hayabusa 2 dosegla enega izmed vrhuncev, saj sta roverja uspešno pristala na asteroidu Ryugu. Hayabusa 2 je na pot iz vesoljskega centra Tanegašima krenila pred štirimi leti, junija letos pa prispela na cilj, to je v orbito okrog asteroida. Ryugu je asteroid tipa C, ki je približno oktaedrične oblike in meri dober kilometer. Asteroid se vrti z obhodnim časom 7,5 ure, tako da pristanka vrtenje ni bistveno oviralo. Predhodnik Hayabusa 1 je pristal na Itokawi, ki je bila asteroid tipa S.
Na asteroidu bodo pristali štirje roverji. Rover-1A in Rover-1B, ki tehtata vsak dober kilogram, sta uspešno pristala včeraj. Večji MASCOT, ki ima skoraj deset kilogramov, bo pristal 3. oktobra, medtem ko bo Rover-2 počakal na prihodnje leto. Trenutno pristala roverja imata širokokotne kamere, stereo kamere in termometre. Naprednejšo opremo bodo prinesli ostali roverji, in sicer pospeškomere, osvetlitev (LED), IR-spektrometer, magnetometer in radiometer. Prva roverja sta izdelala japonska vesoljska agencija in Univerza Aizu, Rover 2 je delo Univerze Tohoku, medtem ko so MASCOT-a pripravili Nemci in Francozi. Japonske roverje poganjajo sončne celice, večjega MASCOT-a pa bo baterija.
Roverja sta uspešno pristala že v četrtek, a so informacije o tem delili s svetom šele včeraj. Sprva je naprej kazalo, da manever ni bil uspešen. Hayabusa 2 se je asteroidu približala na vsega 55 metrov, da je lahko spustila roverja, nato pa je pobegnila nazaj na 20 kilometrov. Misija Hayabusa 2 želi odkriti več informacij o izvoru življenja, zlasti o provenienci potrebnih elementov in spojin, zato bo vzorce pripeljala nazaj na Zemljo. Trenutno je 300 milijonov kilometrov (2 astronomski enoti) oddaljena od Zemlje. Na pot domov se bo podala čez poldrugo leto in prispela konec leta 2020. Ker je Ryugu nastal med nastajanjem Osončja, bo analiza njegove sestave ponudila odgovor na vprašanje, kakšen je bil svet tedaj. Predvsem bo zanimivo izvedeti, koliko vode in organskih materialov je na njem. Prav izvir vode na Zemlji je eno še nerešenih vprašanj, saj je Zemlja preblizu Soncu, da bi voda na Zemlji obstala v zgodnji fazi nastajanja planeta.
Prav izvir vode na Zemlji je eno še nerešenih vprašanj, saj je Zemlja preblizu Soncu, da bi voda na Zemlji obstala v zgodnji fazi nastajanja planeta.
Pa je nastala "malo" pozneje al? Pa smo enako oddaljeni od sonca od nastanka pa do danes?
Saj to je problem, ker ne vedo tocno kako nastane voda. Ce imas neko random mesanico elementov in jih das skupaj, potem ne nastanejo kar iz prve spojine, ki so nam najbolj znane. V samem osoncju je bila obilica vodika in kisika, vendar sta oba v svoji molekularni obliki in kot taka ne moreta tvoriti vode.
To da je pa voda obstajala ze prej v obliki pare okoli planeta, ampak je bilo se vedno dovolj gravitacije, da jo zadrzi v blizini in ko se je planet ohladil se je pocasi polegla kot megla? Jst si to predstavljam zemljo zavito v gmoto pare, megle z radijem, ki teoreticno sega lahko tudi do lune...
To da je pa voda obstajala ze prej v obliki pare okoli planeta, ampak je bilo se vedno dovolj gravitacije, da jo zadrzi v blizini in ko se je planet ohladil se je pocasi polegla kot megla? Jst si to predstavljam zemljo zavito v gmoto pare, megle z radijem, ki teoreticno sega lahko tudi do lune...
Za sintezo vode so pa bili tudi primerni pogoji ali ne?
Ne vemo, sej to je to. Voda ne nastane kar tako sama od sebe in je okrog tega se precej vprasanj. Vodika je v vesolju dovolj, kisik je pa malo vecji problem, ker nastaja sele v zvezdah. In, ko imas ta dva elementa skupaj, moras iz teg najprej dobiti vodikov peroksid, ki potem scasoma razpada v vodo in kisik.
Problem Zemlje je tudi to, da je bila od zacetka blazno vroca in brez atmosfere. Takrat se ni na njen zadrzalo nic
Taki pogoji so bili povsem mozni na zemlji. Zemlja vroca, izven zemlje hladno vesolje, gravitacija pa je tudi opravila svojo nalogo, da plini niso kr tako pobegnili, saj tudi z drugih planetoidov plini ne pobegnejo kr tako, so pac nekje blizu in prej ali slej jih potegne k sebi, ko se njihova masa zgosti, aka kapilarna voda v tem primeru. Zaradi kisika si tudi glih ne predstavljam Problem. Konc koncev ni vazno kje je nastal, se je ocitno dovolj kisika ujelo v gravitacijsko obmocje zemlje, da je bil prisoten pri nastanku vode.
Zaradi kisika si tudi glih ne predstavljam Problem. Konc koncev ni vazno kje je nastal, se je ocitno dovolj kisika ujelo v gravitacijsko obmocje zemlje, da je bil prisoten pri nastanku vode.
Točno tako, vodik je najbolj pogost element v vesolju, kisik pa drugi najbolj pogost. Čist jasno da bo vode povsod dovolj.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
Ta video prikazuje sintezo vode zaradi gorenja vodika v mesanici zraka v katerem je dovolj kisika. To je nekaj povsem drugega kot sinteza vode v vesolju.
Taki pogoji so bili povsem mozni na zemlji. Zemlja vroca, izven zemlje hladno vesolje, gravitacija pa je tudi opravila svojo nalogo, da plini niso kr tako pobegnili, saj tudi z drugih planetoidov plini ne pobegnejo kr tako, so pac nekje blizu in prej ali slej jih potegne k sebi, ko se njihova masa zgosti, aka kapilarna voda v tem primeru. Zaradi kisika si tudi glih ne predstavljam Problem. Konc koncev ni vazno kje je nastal, se je ocitno dovolj kisika ujelo v gravitacijsko obmocje zemlje, da je bil prisoten pri nastanku vode.
Vsekakor je vode v vesolju dovolj, ce je ne bi bilo, potem je tudi Zemlja ne bi imela. :) Problem je, da se ne ve tocno kako je ta voda prisla na Zemljo. Hipotez, kako se je to zgodilo je vec in verjetno je bilo vec nacinov. Sigurno je bilo nekaj vode ze na planetu ob formaciji in se je ujela v plasc in kasneje pobegnila, ko se je planet ohlajal. Nekaj so jo pa prinesli asteroidi.
In, ko imas ta dva elementa skupaj, moras iz teg najprej dobiti vodikov peroksid, ki potem scasoma razpada v vodo in kisik.
Problem Zemlje je tudi to, da je bila od zacetka blazno vroca in brez atmosfere. Takrat se ni na njen zadrzalo nic
Ce das skupaj vodik in kisik (oba morata imeti dovolj parnega tlaka) in nekaj energije (iskraj, kaksen hiter delec ki siba skozi mesanico, itd.) se bo zgodila reakcija, ki bo potem sama sebe vzdrzevala in pri tem sprostila veliko energije. Rezultat reakcije je lahko vodikov peroksid ali pa voda; ampak je reakcija za nastanek vode termodinamsko bolj ugodna od peroksidne, zato bo vedno, ko zmesmao vodik in kisih in dodamo isko, nastala predvsem voda z zelo majhnim delezem peroksida.
Za sintezo peroksida iz vodika in kisika se je treba kar ornk potrudit. Potem se je pa treba potrudit se da peroksid ostane peroksid, ker zelo rad odda en kisik da postane voda.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Tole okrog peroksida sem nekje prebral, ne vem vec tocno kje in je povsem mozno, da ni cist res. Kar se pa tlaka tice, pa mors vedet, da se te reci dogajajo prakticno v vakumu.
Ce das skupaj vodik in kisik (oba morata imeti dovolj parnega tlaka) in nekaj energije (iskraj, kaksen hiter delec ki siba skozi mesanico, itd.) se bo zgodila reakcija, ki bo potem sama sebe vzdrzevala in pri tem sprostila veliko energije.
H in O ne marata obstajati v takem stanju zelo dolgo, in se zelo hitro sparita s skoraj cimerkoli kar prileti mimo. Ce se prav spomnim so nam v srednji soli pokazali razliko ce das tleco trsko v kisikovo (O2) atmosfero in v atmosfero z nascentnim kisikom (O). Slednja reagira (zgori) veliko bolj burno od prve.
Se najvecji problem je verjetno nizek parni tlak (==vakuum) v vesolju, kjer se delci bolj poredko srecajo dovolj na blizu, da bi lahko reagirali. Ce se pa nekje zacne delat bolj koncentriran oblak plinov, potem pa take reakcije lahko zelo hitro zlaufajo, se bolj segrejejo pline, kar se bolj pospesi reakcijo, itd.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Kometi niso vir vode na zemlji. Razmerje devterij/vodik je na kometih precej razlicno od razmerja, ki ga najdemo v oceanih. Zato je bilo ze nekaj casa nazaj receno, da kometi niso vir vode na planetu ampak je vec moznosti, da so to asteroidi.
V kaksnem vakumu? V vakumu vesolja. Ceprav se zvezde in solarni sistemi rojevajo v 'gostih meglicah' je ta prostor se vedno zelo prazen. Precej bolj prazen kot katerikoli vakum, ki ga lahko naredimo na Zemlji v laboratorijih.
Pa saj ni potrebe da nastane v vakumu. Ko se material, vključujoč H2 in O2, dovolj skoncentrira, recimo ob formaciji solarnega sistema in planetov, pač stopiš zraven in zakuriš.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
Seveda. Kje pa je ta voda dokler je planet se vroc in je v bistvu 'krogla' magme, brez atmosfere?
Kako je vsa ta voda prisla na Zemljo je se vedno kar uganka. :)
Obstajajo orjaski planeti ki jih obdaja nekaj kilometrov plina. Nekako podobno si jaz predstavljam za vodo. Pac lebdel je oblak vodne pare okoli zemlje, dokler se ni dovolj ohladil in padel na zemljo.
Atmosfera ni pogoj, da se nekaj vrti okoli zemlje. Pac so se namesto satelitov vrtele molekule vode.
