Senzorji plinov

Pa vzemi več istih senzorjev in izračunaj povprečje .

Če seveda ne odstopa vrednost napake pri vseh v enako smer .

Al govoriš o senzorjih kot elektro komponenta al naprava...?

Imaš elektro-kemični senzorje, pasivni, ne rabijo napajanja ala FIGARO. Imaš Semikonductorje, na tone, ki delajo v "R principu" in rabijo napajanje. Nikoli ni senozor samo občutljiv na en plin - ampak gre za interakcije, povprečje glede na "zmes" zraka.
Recimo tukaj...

https://www.soselectronic.com/articles/...

Invictus, problem je naslednji. Ti senzorji delujejo tako, da se s prisotnostjo plina poveča njihova upornost. Jaz potem z Arduinotom merim nivo napetosti oz. mi analogni pin glede na napetost vrne ven neko številko.

Problem je v tem, da jaz ne vem kaj npr. pri monoksidu pomeni številka 200. Se pravi koliko PPM monoksida je to.

No, kakorkoli, našel sem tri zanimive zadeve:
-
- http://sandboxelectronics.com/?p=191
- https://github.com/mdsiraj1992/Gassenso...
- https://github.com/mdsiraj1992/Gassenso...

Tukaj bi pa rabil malo razlage.

Če prav razumem, je tale možakar vzel tisti kitajski graf, ki kaže razmerje med RS/R0 in PPM vrednostmi. Te podatke so proizvajalci (domnevam) dobili z empiričnimi meritvami v laboratoriju.

Kolikor sem zgooglal, je RS je upornost senzorja, ki se spreminja s koncentracijo plina, R0 pa je "začetna" upornost senzorja v čistem zraku (R0 is the value of the sensor resistance at a know concentration without the presence of other gases or in fresh air).

V postopku kalibracije, ki mi ni čisto jasen, je možakar nato izračunal formulo za izračun PPM glede na izmerjeno upornost. Če prav razumem, je tukaj bistveni začetni proces, kjer meri R0 senzorja v čistem zraku (in pri tem vzame več vzorcev), potem pa iz tistih grafov izračuna kakšen je PPM glede na spremembo te začetne upornosti? Ali razumem prav?

Če razumem prav, bi potem moral ta program vrniti neke vrednosti, ki jih potem vstavim v formulo za izračun PPMja. Ali je treba kalibracijo narediti ob vsakem zagonu naprave?

V videu sem tudi zasledil, da je priporočljivo narediti burn out senzorja, se pravi, da ga pustiš teči 24 ur (da se "ogreje") in potem zagnati proces kalibracije (in ta postopek naj bi bil zgolj enkraten). Se pravi bi potem moral ven dobiti neke vrednosti, ki jih za dani senzor vnesem v Arduino program (torej je program oziroma formula za izračun PPM prilagojena za vsak senzor posebej)?

No, potem pa se mi pojavlja še vprašanje kako upoštevati temperaturo in vlago. V temle dokumentu možakar pravi: "mqsensors.docx contains the equations (temperature and humidity independent) that i have obtained based on the sensitivity characteristics graphs provided in the datasheets."

Ampak v resnici pa pri vseh formulah piše "sensitivity characteristics for several gases when Temp: 20?, Humidity: 65%, O2 concentration 21%" - se pravi so pogoji stalni in ne spremenljivi oz. izračun očitno ni neodvisen...

Skratka, kar nekaj stvari mi ni čisto jasnih in bi prosil za malo razlage...

No, za konec pa še eno vprašanje... tam pri kalibraciji je treba vpisati vrednost upora. V videu je možakar uporabljal takle senzor:

No, jaz pa sem na Aliexpresu nabavil takele:



No, ta ima pa že nalotan upor gor, oziroma sumim, da je ta upor v bistvu celo tisti moder trimer - kako ugotoviti njegovo vrednost?

Upornost trimmerja pomeri z multimetrom.

@Matthai

Odvisno kje si odvzel tisto "200". Vsi CO senzorji morajo delati po "moving average co threshold". Pomeni, če je delta koncetracije v enoti (čas,temperatura) potem se "mejna vrednost" hitro dvigne. Alarm, se pri isti "200" včasih sproži včasih ne. To zaradi "nelinerarnosti".
"burn out" je nujen za semikondakterje.

Da ne bi šel preveč v detaile.. preberi Norme za "CO alarme". UK je baje najbolj zopern in zahteven.
Za pripravo SW algoritma je najbolje da se povežeš že s kom, ker lahko traja večnost, da pravilno sprogramiraš. Morda se dobijo tudi narejene knjižnice.

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK2...
TABLE 2-1

2f4u je 22. dec 2017 ob 08:35 izjavil:

Odvisno kje si odvzel tisto "200". Vsi CO senzorji morajo delati po "moving average co threshold". Pomeni, če je delta koncetracije v enoti (čas,temperatura) potem se "mejna vrednost" hitro dvigne. Alarm, se pri isti "200" včasih sproži včasih ne. To zaradi "nelinerarnosti".

Če prav razumem je nevarnost CO-ja odvisna od časa izpostavljenosti. Se pravi če je nekdo izpostavljen 600 ppm 30 minut je enako nevarno kot če je kdo drug 4 ure izpostavljen 150 ppm.

2f4u je 22. dec 2017 ob 08:35 izjavil:

"burn out" je nujen za semikondakterje.

Lahko malo razlage zakaj?

2f4u je 22. dec 2017 ob 08:35 izjavil:

Da ne bi šel preveč v detaile.. preberi Norme za "CO alarme". UK je baje najbolj zopern in zahteven.
Za pripravo SW algoritma je najbolje da se povežeš že s kom, ker lahko traja večnost, da pravilno sprogramiraš. Morda se dobijo tudi narejene knjižnice.

No saj to ne bi uporabljal za resen CO alarm. Bolj me zanima za druge pline, pač neka osnovna detekcija.

Ja, saj to je bila ideja, da vsak senzor posebej kalibriram. Vprašanje je samo, kako upoštevat še temperaturo...