Slo-Tech - Že dolgo nismo napisali nič o baterijah niti o novem čudežnem materialu grafenu, sedaj pa bomo pokrili kar oboje. Raziskovalci iz Samsunga namreč poročajo, da so iznašli način, kako lahko z uporabo grafena kapaciteto litij-ionskih baterij povečajo skoraj za polovico in hkrati za petkrat skrajšajo čas polnjenja. O dosežku podrobno pišejo v reviji Nature.
Grafen je enoslojna različica grafita, kjer so ogljikovi atomi povezani s tremi sosedi v šesterokotnem vzorcu. V grafitu je več takšnih plasti naloženih ena nad drugo, medtem ko je za grafen značilen en sam tak sloj. Zaradi tega je grafen prožen in upogljiv, a hkrati trden, stabilen in prevoden. Raziskovalci iz Samsunga so odkrili, kako lahko grafen nanašajo na nanodelce silicijevega dioksida, iz česar dobijo "grafenske žogice". Poenostavljeno gre za to, da grafen zvijemo okrog nanodelca silike. Na ta način dobimo nekaj podobnega, a ne enakega fulerenom. Grafen so dobili tako, da so v peč z nanodelci silicijevega dioksida vodili metan pri 1000 °C, ki je razpadel na ogljik, ki se je organiziral v obliko grafena. Postopek je nekoliko podoben peki pokovke. Pri 900 °C grafena skoraj ni bilo, nad 1050 °C pa je rasel tako hitro, da je nastajal klasičen grafit.
Te so potem uporabili za samostojno anodo, hkrati pa so z njimi prevlekli tudi z nikljem bogato katodo. Zaradi višje prevodnosti grafena in boljše gibljivosti elektronov so se tovrstne baterije polnilne petkrat hitreje, ne da bi njihova temperatura narasla čez 60 °C. Kapaciteta baterij (merjeno na volumen) je bila četrtino večja kot pri baterijah brez grafenskih žogic. Ob tem dodajmo, da so za zdaj uspeli doseči 79-odstotno ohranitev kapacitete po 500 ciklov, kar je še nekoliko premalo za komercialno uporabo. Do manjka še vsaj nekaj let.
Odvisno je tudi od drugih realnih lasnosti. Marsikaj je že bilo dobro v kontroliranem laboratorjskem okolju. Le ena slabost lahko pokoplje vse skupaj. Upanje ostaja, samo ne upat preveč. Smo imeli take novice 10 let nazaj skoraj vsak teden na Slo-techu pa ni bilo nobene revolucije, zgolj počasna evolucija.
Se pravi pri teh baterijah je problem zivljenska doba in mogoce tudi cena izdelave. Lahko imamo super baterijo, recimo 2x boljso po vseh karakteristikah, ampak ce je 10x drazja ni najbolj uporabna za splosno uporabo.
Mogoce ima Tesla kaj podobnega/boljsega v igri. Ampak jim ni v interesu, da pisejo o tem znanstvene clanke. Mogoce patente, ampak to je pa ze druga zgodba.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Patenti so za tiste, ki stvar niso sposobni dat na trg kot uspešen produkt.
Podobnih napredkov kot je opisan v 'novici' je v laboratorijih na kupe. Zgruntal so, kako lahko neko lastnost xKrat izbojšajo. Zdej morjo samo še zgruntat, kaj vse so s spremembo poslabšal in kako lahko vsa različna poslabšanja bolj zmanjšajo kot zmanjšajo profit. Končni rezultat je nekaj % več kapacitete letos, pa naslednje leto zopet ipd.
Mogoce ima Tesla kaj podobnega/boljsega v igri. Ampak jim ni v interesu, da pisejo o tem znanstvene clanke. Mogoce patente, ampak to je pa ze druga zgodba.
Tesla ne dela sam baterij...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
Sorry guys, ampak kolikoko krat smo že slišali od baterijah, ki bodo revolucionirale svet. V resnici smo že leta na litiju s par promilno izboljšavo na leto.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21
V zadnjih 20 letih se je energijska gostota baterij skoraj podvojila.
Kaj nam to pomaga? Mogoče lahko predvidevamo, da se bo trend nadaljeval in bomo imeli čez 20 let 2x višjo gostoto, mogoče pa se bo kmalu ustavilo (kot pri elektronki) in bodo šle izboljšave zgolj drugih lastnostih (življenska doba, varnost, hitrost polnenja,...).
Pri elektroniki se ni nic ustavilo. 25 let nazaj ni noben sanjal o belih LED luceh. 20 let stari procesorji sicer se delajo danes samo so performancno smesni. Napredovalo je ogromno stvari.
Pri elektroniki se ni nic ustavilo. 25 let nazaj ni noben sanjal o belih LED luceh. 20 let stari procesorji sicer se delajo danes samo so performancno smesni. Napredovalo je ogromno stvari.
Seveda se je ustavilo pri frekvencah, zdaj samo še zmanjšujejo (kar se bo tudi kmalu ustavilo) in zlagajo core skupaj. Hitrost raste večinoma na račun optimizacije uporabe večih corov skupaj. Včasih si imel po dveh letih jajc od računalnika, danes večina še opazi ne če dela na 10 let starem kompu.
Grafen so dobili tako, da so v peč z nanodelci silicijevega dioksida vodili metan pri 1000 °C, ki je razpadel na ogljik, ki se je organiziral v obliko grafena. Postopek je nekoliko podoben peki pokovke. Pri 900 °C grafena skoraj ni bilo, nad 1050 °C pa je rasel tako hitro, da je nastajal klasičen grafit.
Verjetno je najenostavnejši način 'pridelave' grafena (v omembe vredni količini) naslednji: na foliji iz niklja segreješ sojino olje na 800 stopinj C in ogljik, prisoten v olju, formira mono-sloj.
Zakaj bi sploh mazali anode in katode baterij z grafenom? Grafen omogoča večjo kapaciteto (super) kondenzatorjev, očitno pa tudi litij-ionskih baterij. Enostavno rečeno: kondenzator je element, sestavljen iz dveh plošč, med katerima je dielektrik (izolator). Ko plošči električno 'nabiješ' – eno negativno drugo pozitivno –, izolator prepreči preboj; kondenzator na ta način med ploščama vzdržuje električni naboj. Večja je površina plošč, večji je shranjeni elektrostatični naboj (ob ohranjeni kapacitivnosti). Mono-sloj grafena ima v primerjavi z drugimi materiali veliko površino, ergo: omogoča hrambo velikih nabojev. Podobno funkcijo grafen vrši pri Li-ionskih baterijah; večja je površina anode in katode, večja je 'amper-sekundna' kapaciteta (ne kapacitivnost) baterije.
Pri elektroniki se ni nic ustavilo. 25 let nazaj ni noben sanjal o belih LED luceh. 20 let stari procesorji sicer se delajo danes samo so performancno smesni. Napredovalo je ogromno stvari.
Seveda se je ustavilo pri frekvencah, zdaj samo še zmanjšujejo (kar se bo tudi kmalu ustavilo) in zlagajo core skupaj. Hitrost raste večinoma na račun optimizacije uporabe večih corov skupaj. Včasih si imel po dveh letih jajc od računalnika, danes večina še opazi ne če dela na 10 let starem kompu.
Frekvenca je zgolj en parameter. To, da se bo precej upocasnilo okrog tega smo pa ze dolgo casa vedeli. Pri vseh high end zadevah pa tudi danes takoj opazis, da nimas vec dovolj zmogljivega racunalnika. Za spreadsheet delo je bilo pa tudi deset let nazaj dovolj, da si imel neko mid-range masino.
Ravno danes so priklopili največjo baterijo na svetu, ki jo je izdelalo podjetje Tesla. Postavljena je v južni Avstraliji. Baterija ima kapaciteto 129 MWh.
Ni sicer uporabna za prenašati naokoli , ampak rekord je vseeno rekord.
To je tista baterija za katero je Elon Musk obljubil, da jo bo dal zastonj, če mu jo ne uspe izdelati prej kot v 100 dneh. Seveda mu je uspelo.
To je tista baterija za katero je Elon Musk obljubil, da jo bo dal zastonj, če mu jo ne uspe izdelati prej kot v 100 dneh. Seveda mu je uspelo.
Seveda, ker jo je začel graditi precej pred končnim podpisom pogodbe. Kot, da bi se jaz stavil, da moji ženi v največ 10 mesecih uspe roditi otroka, ona pa je že 2 meseca noseča...
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
. 
, ampak rekord je vseeno rekord.