Slovenske parlamentarne volitve 2018

Smrekar1 je 22. mar 2018 ob 07:48 izjavil:

Kaj je bilo torej v principu narobe z ograjevanjem posesti?

Kaj je narobe z ograjevanjem? Odpravljanje skupne lastnine in posledična pavperizacija razlaščenih. Armada brezposelnih, godna za izkoriščanje v industrijskih obratih. Večja stopnja družbene razslojenosti. Koncentracija lastniške, posledično politične moči zemljiške oligarhije in kapitalistov-industrialcev.

Smrekar1 je 22. mar 2018 ob 07:48 izjavil:

Čakam na kak primer kolhozov, ki so se obdržali brez gulagov (ali ekvivalentov).

Čakanje te onemogoča pri utemeljevanju pogojenosti obstoja kolhozov z obstojem gulagov? Btw, zakaj čakaš na nekaj, kar si že dočakal? Ne razumeš zapisanega?

Smrekar1 je 22. mar 2018 ob 07:48 izjavil:

Nedvomno, saj uničijo tvojo pravljico miroljubne, pravične SZ. Mi lahko poveš kakšna je bila utemeljitev za brutalno Sovjetsko okupacijo Baltskih držav

Če je bila za Poljake pravična vojaška zasedba in aneksija ozemelj vzhodno od Curzonove linije v 1920ih, je bila za Sovjete pravična osvoboditev teh ozemelj izpod poljske okupacije leta 1939. Če se je baltskim ljudstvom zdelo pravično, da se v prevratnem času med in po 1SV nasilno odcepijo od Rusije, se je Moskvi l. 1940 zdelo pravično, da izgubljena ozemlja anektira in inkorporira v sovjetsko federacijo, državno-pravno naslednico carske Rusije. Vidiš, vsi so se borili za svojo 'pravično' stvar.

Smrekar1 je 22. mar 2018 ob 07:48 izjavil:

Jup, tik pred pristopom SZ k silam osi so civiliziranim državam dali še eno priložnost, v zameno za to da prisilijo Poljsko, da bi sprejela rusko okupacijo so se bili pripravljeni bojevati proti Nemcem.

Če Zahod ni zaupal SZ in če mu je bila Poljska res tako pri srcu, zakaj ni sam poslal milijonske vojske na predvojno poljsko-nemško mejo? In ne nazadnje, zakaj je sploh toleriral nemško nespoštovanje mednarodnega prava in zavezujočih pogodb? Zakaj ni kaznoval Nemčije zaradi priključitve Alzacije? Zakaj je dopustil oboroževanje Nemčije, čeprav je bilo to izrecno prepovedano v dokumentih, sprejetih na mirovni konferenci v Franciji po 1SV? Zakaj je dopustil priključitev Avstrije, čeprav je bila združitev te države z Nemčijo izrecno prepovedana v mirovnih dokumentih? Zakaj je Hitlerju podaril češke Sudete? Zakaj ni reagiral na razbitje ČSR? Zakaj v vojni v Španiji, ki ni bila le državljanska, pač pa tudi proxy-vojna med fašistično Nemčijo in Italijo na eni ter anti-fašistično SZ na drugi strani, ni podprl anti-fašistične strani? Morda zato, ker je v fašističnih državah prepoznal zid, ki Zahod ščiti pred socializmom?

Smrekar1 je 22. mar 2018 ob 07:48 izjavil:

SZ se je pridružila nemškemu napadu na Poljsko

SZ je leta 1939 zavarovala svoje interese na ozemlju vzhodno od Curzonove linije, na način, da je pregnala poljske okupatorje ter začasno (predvsem z diplomatskimi sredstvi) preprečila prodor nemške vojske proti vzhodu in zasedbo Poljske v celoti.

Smrekar1 je 22. mar 2018 ob 07:48 izjavil:

Nekaj deset tisoč Francozov je skupilo zaradi komunističnih izdajalcev

Izmislek.

Smrekar1 je 22. mar 2018 ob 07:48 izjavil:

V svojem jedru je kapitalizem sistem, ki ga diktira znanost.

Mar ne dokazuješ, da je motor kapitalizma sebičnost? Katera znanost je v jedru kapitalizma? Sebičnost kot znanost? Mimogrede, tudi nacisti so svoj rasizem razglašali za znanstveno utemeljen. In Stalin je verjel, da je dialektični materializem družbi imanentna zakonitost, zato je socialno-ekonomski red, ki ga je utrjeval, imenoval znanstveni socializem. Vsem ideološkim omejencem se ideologije kažejo kot znanstveni diktati.

Smrekar1 je 22. mar 2018 ob 07:48 izjavil:

Britanski imperij je leta 1820 obsegal Kanado, Indijo in nekaj otočkov po svetu. Suženjstvo so prepovedali leta 1833. Katere surovine vozili v Anglijo iz Indije?

Zakaj bi se omejil le na VB, zakaj le na leto 1820? Neo-imperializem tudi danes hrani kapitalizem (s suženjsko delovno silo, surovinami ipd.) in kapitalizem tudi danes utrjuje moč neoimperialistov.

A če si že izpostavil VB, naj ponovim… Britanski imperializem/kolonializem je v zadnjih 200 letih obstoja (od konca 18. do konca 20. stoletja) pod rušo spravil 150 milijonov ljudi, predvsem v ameriških, afriških, azijskih kolonijah, pa tudi v Evropi. Npr. v zadnji četrtini 19. stoletja je imperij v Indiji hladnokrvno izstradal do smrti 30 milijonov ljudi (lakota je bila posledica povsem zgrešene kolonialno-planske kmetijske politike ter neugodnih klimatskih razmer, izstradanje ljudi pa posledica odkritega rasizma ter cinizma – lakoti navkljub so iz Indije izvažali hrano). Samo leta 1943 so Britanci v Indiji do smrti izstradali 3 milijone ljudi; Churchill je umiranje Indijcev komentiral, da nič zato če umirajo, saj se tako in tako razmnožujejo kot zajci; v času lakote so hrano izvažali v Britanijo.

Smrekar1 je 22. mar 2018 ob 07:48 izjavil:

Rim je imel celo ustavni postopek pod katerem je lahko nekdo fural totalno vojno, mobilizacijo vseh sredstev nacije v vojne namene, militariziral ekonomijo in tako dalje. Reklo se mu je diktator

Ne muči se. Na kratko: pred-industrijske družbe niso imele pogojev/resursov za izpeljavo totalnih vojn, tudi če bi to želele. Totalne vojne so mogoče šele z industrializacijo, permanentno vojno stanje je imanentno le kapitalizmu in njegovi ne-sofisticirani verziji, fašizmu.

Smrekar1 je 22. mar 2018 ob 07:48 izjavil:

Zato je po porazu miroljubnega komunizma število mrtvih v konfliktih tako skokovito naraslo.

Prva in druga svetovna vojna sta v prvi vrsti spopada industrializiranih kapitalističnih imperijev, nobene od teh vojn niso začeli oz. želeli začeti komunisti. Boljševiki so leta 1917 celo 'predčasno' izstopili iz 1SV, prav obljuba o izstopu Rusije iz vojne je pritegnila revolucionarne množice. ZDA so primer kapitalistične države, ki je v permanentni vojni že od neodvisnosti l. 1776. Menda niso tudi za vojne pred l. 1917 odgovorni komunisti?

Smrekar1 je 22. mar 2018 ob 07:48 izjavil:

- Korejska vojna, pro-Sovjetska diktatura napade sosednjo demokracijo

Demokratična Južna Koreja? Prvi predsednik Južne Koreje je bil avtokrat, ki je zatiral opozicijo, politične nasprotnike, ponarejal volitve, z vojsko razganjal proteste ipd. Drugega predsednika, ki je poskušal demokratizirati državo, je po letu dni odnesel vojaški puč. General, ki je izvedel puč, se je čez noč prelevil v politika in potem 15 let avtokratsko vladal državi, za njim je ves čas stala vojska. Njegovo vladavino zaznamujejo preganjanje opozicije, razpustitve parlamenta, zapiranje nasprotnikov ipd. 'Odstavil' ga je šele atentat. Nov predsednik, ki je nadomestil ubitega avtokrata, je opravljal funkcijo le nekaj dni, odnesel ga je nov puč. Državi je spet zavladal general oz. vojaška hunta, ki je bila še bolj krvava od predhodne (npr. masaker v Gvangjuju). Diktatorja so odnesle demonstracije leta 1987, na katerih je protestiralo milijon ljudi. Južna Koreja je postal liberalno-demokratična šele s t. i. 6. republiko leta 1987.

Mimogrede, v korejski vojni je bilo ubitih 5 milijonov ljudi, od tega več kot polovica civilistov. Američani so zradirali vsa večja korejska mesta, v Koreji so zmetali več napalma kot kasneje v Vietnamu ali pred tem v 2SV: ''Curtis Lemay boasted that Strategic Air Command 'burned down just about every city in North and South Korea both.' He also estimated that 'over a period of three years or so, we killed off . . . 20 percent of the population.' And future secretary of state Dean Rusk, who also served in the State Department under the Truman administration, would say that the United States bombed: 'Everything that moved in North Korea, every brick standing on top of another.'''

General MacArthur, veteran 2SV, je leta 1951, ko je bilo ubitih že milijon Korejcev, videl razdejanje vojske, ki ji je pripadal, in – bruhal. Koreja je bila predvsem zahvaljujoč ameriškemu vojaškemu 'tretmaju' tako uničena, da so se nekateri častniki vojske ZDA spraševali, zakaj se sploh še borijo, saj ni ostalo nič, za kar bi se bilo še vredno boriti.

Smrekar1 je 22. mar 2018 ob 07:48 izjavil:

- Vietnamska vojna, pro-Sovjetska diktatura napade sosednjo demokracijo

Demokratičen Južni Vietnam? Prvi predsednik Južnega Vietnama je bil avtokrat Diem, ki je na oblast prišel z referendumsko goljufijo in asistenco ZDA ter vladal s pomočjo nasilja (umorov, taborišč, mučenja) in korupcije. Leta 1963 je bil ubit v vojaškem puču, ki so ga 'blagoslovile' ZDA. Tudi za ZDA je postal preveč krvav. Sledi serija vojaških pučev, v katerih se na oblasti izmenjujejo različni generali oz. njim zveste skupine oficirjev. Uzurpatorji so drastično omejili državljanske svoboščine, uvedli cenzuro in izvajali nasilje. Teror Diemovega režima je botroval nastanku gverilskih skupin, ki so izvajale akcije zoper skorumpirano in nasilno oblast ter ponekod v državi prevzele nadzor; imele so podporo kmetov, ki so predstavljali ogromno večino prebivalstva. Gverila je svoje zaveznike našla tudi v Severnem Vietnamu. ZDA so v tem zavezništvu prepoznale rdečo nevarnost – iščejo povod za vstop v vojno oz. za vojno zoper Severni Vietnam. Ker ga ne najdejo, si ga izmislijo – v zalivu Tonkin naj bi severno-vietnamski čolni napadli ameriška rušilca. (Analogija z iraško vojno: ZDA si izmislijo, da Sadam poseduje orožje za množično uničevanje in da lahko z raketami napade ZDA/Evropo v 45 minutah.) Vstopu ZDA v vojno sledi njena eskalacija. V vojni na Indokitajskem polotoku je umrlo najmanj milijon in pol ljudi, po ocenah nekaterih celo 4 milijone, ne le v Severnem in Južnem Vietnamu, tudi v sosednjih državah, v Kampučiji npr. Najbolj morilska so bila t. i. tepih-bombardiranja vietnamski mest, hude dolgoročne učinke (na 'vse živo') pa je imel in še vedno ima tudi 'oranžni' herbicid, ki ga je uporabljala ameriška vojska pri uničevanju pragozda.

Smrekar1 je 22. mar 2018 ob 07:48 izjavil:

- genocid v Kambodži, komunistična diktatura pobije 40% prebivalstva

Vojna v Vietnamu se je razširila tudi v Kampučijo, prek katere je Severni Vietnam oskrboval enote v Južnem Vietnamu. Severnim Vietnamcem naklonjen kamboški monarh je bil odstavljen v puču pro-ameriških sil. Destabilizacija Kampučije okrepi rdeče Kmere, ki prevzamejo oblast l. 1975 in vzpostavijo oblast terorja (polja smrti). Režim rdečih Kmerov skoraj iztrebi vietnamsko manjšino v Kampučiji, napada tudi obmejna vietnamska mesta. Dovolj razlogov, da socialistični Vietnam l. 1978 okupira Kambodžo in z oblasti prežene rdeče Kmere. Oblast v Kampučiji prevzame pro-vietnamski režim. Tega ZDA ne priznajo, postavijo se celo v bran izgnane rdeče-kmerske vlade v OZN in tajno oborožujejo rdeče-kmersko gverilo v Kampučiji. Vse do mirovnega sporazuma l. 1991 je bila vlada, ki so jo (so)tvorili rdeči Kmeri, tudi zahvaljujoč ZDA edina mednarodno priznana vlada Kampučije.

Smrekar1 je 22. mar 2018 ob 07:48 izjavil:

- tri vojne pro-Sovjetskih diktatur proti demokratičnemu Izraelu

Tri vojne zoper sionistični kolonializem ter izraelsko državo, temelječo na kraji zemlje, prisvajanju vodnih virov, etničnem čiščenju, diskriminaciji Arabcev ter apartheidu.

Smrekar1 je 22. mar 2018 ob 07:48 izjavil:

- vojna v Afganistanu, Imperij Miru vrže vlado v sosednji demokraciji, ko pride do upora pošlje tja vojake, da bi ga zadušili, država je uničena, morda za vedno

Demokracija v Afganistanu? Afganistansko politiko zadnjih nekaj desetletji zaznamujejo prevrati in nestabilnost oblasti, ne 'dolgočasje' demokracij. V vojaškem puču l. 1973 je bil odstavljen kralj, ki je večino svojega obdobja (kar 30 let) vladal kot samodržec, brez parlamenta. Na oblasti ga je zamenjal njegov bratranec-pučist, ki je razglasil republiko z enopartijskim sistemom, sebe pa za predsednika, zunanjega ministra in poveljnika vojske v eni osebi. Aretacije in pregoni svojih kolegov iz edino dovoljene stranke so botrovali umoru avtokrata. Skupina, ki je prevzela oblast, je poskušala korenito in nasilno modernizirati konservativno državo/družbo, pri tem početju se je naslonila na SZ. Modernizacija je izzvala revolt verskih vodij in vernikov, pojavi se islamska gverila. 'Brezverska' oblast na pomoč pokliče SZ, islamisti pa zaveznike najdejo v ZDA, ki jih financirajo in oborožujejo. Državljanska vojna preraste v proxy-vojno med SZ in ZDA. V Afganistan se valijo tudi reke 'Alahovih borcev' z vsega sveta, med njimi Osama bin Laden…

Smrekar1 je 22. mar 2018 ob 07:48 izjavil:

Banke denarja tudi niso dobile, ampak so dobile posojila centralne banke s smešno nizkimi obrestmi, denar bodo torej tudi (nekoč) vrnile.

Večino denarne mase posamezne valute predstavljajo krediti, ki jih iz nič ustvarijo komercialne banke. Na območju evra znaša monetarna masa M3 približno 12 bilijonov EUR, od tega 0,6 bilijona predstavljajo t. i. medbančne rezerve in gotovina 1,1 bilijona EUR (podatki za januar 2018). Rečeno drugače: od celotne monetarne mase, ki znaša 12 bilijonov EUR, ECB 'natisne' le približno 1,7 bilijona EUR, ves ostal denar z izdajanjem kreditov 'natisnejo' komercialne banke.

Smrekar1 je 23. mar 2018 ob 12:02 izjavil:

Če ga daš bankam ga bodo poskusile nekomu posoditi, ker to delajo in so denar dobile s tem namenom

Zakaj bi podjetja najemala kredite in investirala v razvoj, širitev proizvodnje ipd., če ni povpraševanja? Kvantitativno sproščanje je ukrep ekspanzivne monetarne politike, problem sproščanja je le v tem, da centralne banke denarja ne trosijo med potrošnike, pač pa, skladno s trickle-down logiko, z njim oplajajo finančno industrijo, torej tiste špekulantske akterje, ki že tako in tako sedijo na denarju, pa ne vedo kaj bi z njim. Zadeve so jasne: varčevalne politike škodijo, monetarna ekspanzivna politika pa je neučinkovita, če natiskani denar ne pride do potrošnikov in investitorjev v realnem sektorju gospodarstva.