Slovenske parlamentarne volitve 2018

Heh, ja, so že imeli priložnost, pa so bore malo naredili.

Kakorkoli, družinska dohodninska napoved, nižanje stopenj dohodninske lestvice in nižanje DDVja so konkretni predlogi, katere ima vladajoči možnost izvest in bi imeli velik pozitiven vpliv na gospodarstvo in posameznika. Žal pa nič ne napišejo, kako bi nadomestili izpad prihodkov proračuna. Pa za SDS gre, glede kredibilnosti so zelo blizu levice.

gus5 je 23. feb 2018 ob 17:31 izjavil:

Ne, strogo vzeto je mezda protivrednost delovne sile, delo je efekt slednje. Tržno-menjalna ideologija uči, da je višina mezde pogojena s tržno 'cenitvijo', da je torej pogojena z kvazi-objektivnimi zakoni trga, ki da delujejo tudi na trgu delovne sile. Po tej logiki je mezda tržno 'zajamčena' in potrjena v zaposlitveni pogodbi morda celo v kolektivni pogodbi), zaposleni naj bi jo prejeli ne glede na poslovni rezultat podjetja.

Da. Zaposleni ne tvegajo ničesar.

Prav ta domnevna zajamčenost izplačila mezd kapitalistom služi kot argument, da so le investitorji tisti, ki tvegajo. Praksa je drugačna in kaže, da tudi zaposleni tvegajo in delijo usod podjetja oz. poslovnih rezultatov. (Še en primer tveganja zaposlenih... Finančna uprava RS je v skladu z dodatnim poostrenim nadzorom neplačnikov plač med 5. in 20. februarjem obravnavala 360 zavezancev, pri katerih je preverjala izplačevanje plač in predložitev REK obrazcev, na podlagi katerih obračunajo prispevke. Kot so ugotovili nadzorniki, jih 137 plač ni izplačalo, v 50 primerih pa so sicer plače izplačali, ne pa tudi prispevkov.)

To je kršenje zakonodaje s strani podjetij, ne sistemska napaka v sistemu. Konkretno v tem primeru tveganje nase prevzame država, če delodajalec izdaja dokumente o izplačilu (plačilni listek). Država to od goljufa seveda izterja, delavec ne tvega ničesar. In ti se še vedno pretvarjaš, da je delavec nekaj tvegal. Heh.

A tudi če zaposleni dejansko ne bi tvegalo nič, ni jasno, zakaj bi si lahko kapitalist prisvojil dobiček v celoti.

Ker so zaposleni že dobili plačo, investitor ni dobil še ničesar. Zakaj bi si delavci lahko prisvajali še dobiček?

Participacija zaposlenih pri dobičku ni nujno socialistična praksa. Participacija zaposlenih pri dobičku lahko deluje brez težav v tržni ekonomiji, v ekonomiji, kjer prevladuje zasebno lastništvo. Pravzaprav zavzemanje za pravice zaposlenih pri delitvi dobička je zavzemanje za zasebno lastnino vsakega zaposlenega, vsake osebe, ki sodeluje pri ustvarjanju blaga/storitev, dodane vrednosti, posledično dobička.

Kot poslovna praksa podjetja je čisto dobra ideja, saj bodo delavci bolj motivirani za delo in ga bodo tudi bolje opravljali. Ne govorimo o tem, govorimo o tem, da se to uzakoni kot neodtujljivo pravico slehernega zaposlenega. Razumeš razliko? Ti jo zavijem v malo bolj načičkan jezik?

Prostočasno komuniciranje, ki bi povsem zaobšlo IT aplikacije in uporabo storitev dominantnih ponudnikov komunikacijskih storitev, je mogoče, a še vedno težavno. Službeno, poslovno izogibanje storitvam in aplikacijam dominantnih ponudnikov pa je praktično nemogoče.

Neumnost. Brez težav lahko komuniciraš brez FB, vsak brskalnik ima pet alternativ Googlu in podobno.

Problem je večplasten. Gre za vdiranje v zasebnost in gre za trženje zasebnosti ter ustvarjanje ekstremnih dobičkov. Uporabniki, s podatki katerih se baranta, pogosto nimajo (možnosti) vpliva na stopnjo vdora v njihovo zasebnost in tudi nimajo pravice do participacije pri delitvi dobičkov, ki jih ustvarijo korporacije s trženjem afektivne in kognitivne aktivnosti uporabnikov. Informacijske družbe so se prav zahvaljujoč dominantnim IT korporacijam na nek način vrnile v ero blagovne menjave: storitve nudijo v zameno za zasebno kognitivno ter afektivno aktivnost/delo uporabnikov. Aktivnosti slednjih pa korporacije na koncu vendarle unovčijo in obilno zaslužijo.

Če prav razumem te torej moti, da je nekdo, ki dela dobro, za svoje delo tudi bogato nagrajen.
Ampak to pomeni, da moraš nujno nasprotovati tudi deljenju dobička med zaposlene. Če nekdo dela dobro za to ne sme biti bogato nagrajen.

Težave levakov so pogosto v tem, da nekatere vaše točke izpodbijajo druge točke s katerimi se silite.

Le ideološko zaslepljene osebe; torej osebe, ki lastnih ideoloških konstruktov sploh ne prepoznajo kot ideološke konstrukte – lahko svoja stališča in sisteme vrednotenja branijo kot objektivne in dokončne Resnice. Zaslepljenci ne razumejo, da izbira vrednotnega sistema (beri: ideologije) nikoli ne more biti razumsko in znanstveno utemeljena, saj moralna dejstva ne obstajajo. Zato je že dobri stari Max Weber prišel do spoznanja, da antagonizem med različnimi vrednotnimi sistemi lahko razreši zgolj sila, ne argument. Rečeno drugače: antagonizem med delom in kapitalom je nepomirljiv; podobno kot npr. antagonizem med sužnjelastništvom in nasprotovanjem sužnjelastništvu ali antagonizem med demokracijo na eni strani in tiranijo enega ali majhne skupine bogatih, torej plutokracijo na drugi.) (Mimogrede: v spravo med delom in kapitalom v okviru korporativno urejenih družb so verjeli fašisti in klerikalni socialisti, marksisti nikoli; tudi zato je enačenje komunizma in fašizma oz. nacizma nesmiselno.) Sklep: pravica participacije zaposlenih pri delitvi dobička bo na koncu udejanjena s pomočjo argumenta moči, ne nujno z orožjem, zadostuje že preglasovanje v parlamentu. Tudi privilegiji kapitalistov se uzakonjajo in udejanjajo z argumentom moči, s preglasovanjem v parlamentu. Spomnimo se, kako se je slovenska politična kasta uklonila diktatu neoliberalcev iz Bruslja in v ustavo zakoličila t. i. zlato fiskalno pravilo.

Od tega bom odnesel samo to, da se levaki ne borite za boljši svet. Želite vsiliti svojo vizijo sveta, ne glede na to kaj to počne drugim in ne glede na to kaj to počne drugim.
Prosim svoje objave zaključuj s priznanjem:
"Ne borim se za boljši svet. Borim se za svet po mojem diktatu. Na kolena, drhal!"

Pravica zaposlenih do razpolaganja z dobičkom ne izključuje vlaganj v razvoj in proizvodnjo. Če se dobiček ne izplača in se vloži v razvoj, širitev proizvodnje, se delavski delež v razvoj vloženega dobička šteje kot dokapitalizacija podjetja, delavci postanejo tudi solastniki.

Glej zgoraj, mislim, da sem te kar dobro zadel.

Politični spor v Čilu je bil spor med tremi vejami oblasti, v prvi vrsti spor med vlado demokratično izvoljenega socialističnega reformatorja na eni in zakonodajno vejo oblasti,

Veš, ko enkrat prestopiš ustavne norme in si privzameš pooblastila, za katera nisi bil izvoljen, nisi več demokratično izvoljen, temveč si uzurpator.

Obstajajo študije, jasno. V tem članku sta omenjeni 2: Iz najbolj svežega poročila o svetovnem premoženju, ki ga je objavil Credit Suisse, o razpršitvi premoženja med Slovenci ni mogoče izvedeti nič več kot to, da naj bi imel odrasel Slovenec v povprečju med 25.000 in 100.000 dolarji premoženja. Soavtor omenjenega poročila James B. Davies je v leta 2009 objavljeni raziskavi izračunal, da Ginijev količnik premoženjske neenakosti v Sloveniji znaša 0,626 točke (0 pomeni popolno enakost, 1 pa popolno neenakost). Na podlagi podatkov, ki so jih zbrali v Banki Slovenije za projekt pod okriljem Evropske centralne banke (ECB), so tuji raziskovalci izračunali, da je Ginijev količnik v letu 2010 dosegal 0,53 točke.

Ginijev količnik premoženjske neenakosti bo treba zbiti pod 0,3.

Predvsem boš moral prebrati kaj, kar ni propagandistični pamflet.

List of countries by income equality @ Wikipedia

GINI indeks v Sloveniji je 0,237.
GINI indeks dohodkovno druge najmanj neenake države na svetu je 0,247. Kaj to pomeni si poskusi razložiti sam. Veliko sreče.

Vzel sem podatke CIE, drugod so rezultati dovolj podobni. Več sreče pridhonjič, nabijaček.

Današnji upokojenci, ki so zgradili/kupili svoja domovanja v socializmu, ne sodijo med premoženjske tajkune. Vrednost njihovega nepremičnega premoženja (bivanjskih površin) v povprečju verjetno ni večja od 250.000 €. Premoženja teh ljudi ne gre dodatno obdavčiti. Npr. portugalski socialisti so dodatno obdavčili vse nepremičnine, dražje od 600.000 € ('luksuz').

Številke si potegnil iz riti, kar je tipično za levaške 'študije'.

Smrekar1 je 26. feb 2018 ob 10:12 izjavil:

Po mnenju levakov je to šibka točka Slovenije. Menda smo premoženjsko zelo neenaki. Aha.

If poor people knew how rich rich people are, there would be riots in the streets.

Drzi, gini je z neba poslana propaganda

nurmaln je 26. feb 2018 ob 08:42 izjavil:

Nižanje davkov je kaj vredno samo če se hkrati pove kje se bo manj porabilo. Ker če znižaš davke danes, hkrati se pa zadolžuješ da pokrivaš razliko, je še slabše.

Seveda, saj sem to že napisal.

Del dobrega programa bi bila tudi ocena višine na tak način prihranjenega denarja in na drugi strani na katere načine bo država porabila ustrezno manj oz. kako bo pokrila izpad njenega dohodka.

ZaphodBB je 26. feb 2018 ob 10:25 izjavil:

Mi vemo kako bogat si ti, pa te še noben ni šprišel zaštihat.

Nisem bogat. Niti v top ONE TENTH OF ONE PERCENT nisem.

A jim ne bi raje šenkal majhnega deleža svoje bajne programerske plače?

Smrekar1 je 26. feb 2018 ob 10:51 izjavil:

Sicer sem mnenja, da bi morali pri nas malo omejiti socialo. Ne bistveno, samo v tolikšni meri, da bi močno omejili zlorabe.

Poenostaviti, hočeš reči? Saj to bi bilo trivialno, če bi dejansko znali pravilno ovrednotiti premoženje, ne pa prihodkov. Ljudje z novimi luksuznimi stanovanji in avtomobili ne potrebujejo socialnih prejemkov, tudi če so brezposelni.

http://www.bbc.com/capital/story/201802...

Empirical evidence, however, suggests otherwise. Specifically, channelling more money to the rich, via tax cuts, does not improve economic growth, worsens educational opportunities for poorer Americans and even reduces life expectancy, which declined for a second year in a row in 2017.

Smrekar1 je 26. feb 2018 ob 10:51 izjavil:

Ne žali Levice. Oboji imajo podobno slabe ideje, ampak Levica se še ni diskreditirala s tem, da bi bila na oblasti.

Malo bolj pozorno beri - ne Levica, ampak levica.

Ta se je dokončno diskreditirala z pol stoletja oblasti.

Smrekar1 je 26. feb 2018 ob 10:51 izjavil:

Sicer sem mnenja, da bi morali pri nas malo omejiti socialo. Ne bistveno, samo v tolikšni meri, da bi močno omejili zlorabe.

Dokler ne vemo, o kakšnih zneskih je sploh govora, težko govorimo o ukrepih.

thramos je 26. feb 2018 ob 11:03 izjavil:

Dokler ne vemo, o kakšnih zneskih je sploh govora, težko govorimo o ukrepih.

Pri sociali gre za največ nekaj deset milijonov evrov letno. Proračun sociale je nekje 120 milijonov evrov, nekateri programi so morda tudi podhranjeni. Glede na to, da smo po transferjih redno vsaj med 3 najbolj dohodkovno enakimi državami na svetu, pogosto tudi najbolj egalitarna država na svetu, me nihče ne bo prepričal, da tu ni rezerv. Začeti je treba na začetku - omejiti zlorabe in potem vidimo koliko smo prihranili. Morda je to že dovolj, ne vem.

Potrebno bo tudi prevetriti pokojnine do te točke, da bodo prihodki v pokojninsko blagajno usklajeni z odhodki. Tu je zalogaj večji, pokojnin je za 1,3 milijarde evrov letno.

jype je 26. feb 2018 ob 11:06 izjavil:

Ti torej meniš, da v Sloveniji vemo, kakšna je razlika v bogastvu med najbogatejšimi in najrevnejšimi in da je ta trenutno premajhna?

Pravim, da nam ne bi škodilo, če bi bila večja. Lahko bi nam koristilo, če bi vodilo v močno, trajnejšo gospodarsko rast. Glede na trenutne številke to ni najbolj verjetno, ampak rast se bo v letu ali dveh ohladila. Najboljše nadomestilo za brezposelnost je nova služba. Vedno je bilo tako in vedno bo tako.

jype je 26. feb 2018 ob 11:09 izjavil:

Podatki pravijo, da je za rast najpametneje, če država sredstva prenaša od tistih, ki varčujejo, k tistim ki trošijo. Varčujejo tisti, ki nimajo eksistencialnih težav, trošijo pa vsi ostali.

Podatki pravijo, da je k vsaki situaciji potrebno pristopiti premišljeno in pregledati specifično situacijo.

Specifična situacija Slovenije, poglavitne točke: nevzdržno drag pokojninski sistem, izjemno dobra, široko razvita socialna mreža ter nizka stopnja investicij in podjetništva.

Najboljša rešitev za to situacijo najbrž ni širjenje socialne mreže, vzdrževanja pokojninskega sistema dokler gre in molzenje podjetništva dokler gre. To je odlična rešitev za ZDA in VB, ne za nas. Pri njih je problem šibka socialna mreža, veliko število ljudi s slabo socialno mobilnostjo ter enormna stopnja investicij in podjetništva. Tam je logično, da boš z molzenjem podjetništva na račun revnih lahko dosegel marsikaj.

Mi smo to že naredili. Čas je, da naredimo stvari, ki jih še nismo naredili.

ZaphodBB je 26. feb 2018 ob 10:43 izjavil:

dice7 je 26. feb 2018 ob 10:38 izjavil:

Drzi, gini je z neba poslana propaganda

Z neba propaganda je, da ti veš kako izgleda družba, ki ne obstaja nikjer.

Obstaja, in se prav lepo se imamo

Ne, drzave z najmanjso stopnjo kriminala gravitirajo okoli tiste cifre

jype je 26. feb 2018 ob 11:15 izjavil:

V resnici je treba poskrbeti, da bodo upokojenci imeli znosen standard, ki si ga Slovenija glede na DBP brez težav lahko privošči.

V resnici je treba poskrbeti, da bomo temu finančno kos. Trenutno nismo, saj se pokojnine financirajo iz nekaterih davkov, ki niso namenjeni pokojninam. Drugače ne gre. Če najdeš način kako pobrati še 1,3 milijarde evrov brez da bi zadušil gospodarstvo ali javne finance se takoj strinjam, da gredo povprečne pokojnine gor za 50%. Tudi razdelil boš lahko po svoje, verjetno revnim več, bogatim manj.

Malo bolj inteligentna reforma bi sicer bila, da bi omejil pokojnine navzgor na kakih 1000€ mesečno (sedaj 1500€ mesečno), znižal vse pokojnine višje od 600€ za nek odstotek in podaljševal delovno obveznost za mesec ali dva letno dokler se računica ne izide. Prehodno obdobje bi moralo trajati vsaj 20 let, da bi ljudje lahko ta čas vlagali v sklade in tako še vseeno imeli solidne pokojnine. V Avstraliji je kar obvezno vplačevati 8% dohodka v pokojninske sklade, nekaj takega bi lahko imeli tudi pri nas.

Socialni mreži lahko rečeš "izjemno dobra" samo takrat, kadar ne plačuje obrokov za lizing za luksuzne avtomobile.

Ja no saj, zlorabam je potrebno narediti konec. To je ena taka točka, kjer gotovo lahko nekaj prihranimo.

Molzenje podjetništva? Tudi v Sloveniji so najbogatejši več desetkrat bogatejši od bogatih - plačilu davka se pa uspešno izogibajo, ker je to problem na ravni EU, ne pa na ravni Slovenije.

Zapiranje davčnih lukenj je primeren način reševanja težav, vendar dvomim, da bo dolgoročno zadosten.

Ja, to je nujno, ampak trenutno noben program ne vsebuje prenove učnega programa za osnovne šole, kar je prvi korak k temu, da otroci pridobijo znanja, ki jim bodo olajšala ustvarjanje večje dodane vrednosti, brez tega pa seveda tudi ničesar drugega ne bo mogoče izvesti.

S tem se strinjam brez zadržkov. Vendar je to zelo kompleksen, dolgoročen ukrep, ki ga ni izvedel še nihče.

Smrekar1 je 26. feb 2018 ob 11:06 izjavil:

Pri sociali gre za največ nekaj deset milijonov evrov letno. Proračun sociale je nekje 120 milijonov evrov, nekateri programi so morda tudi podhranjeni. Glede na to, da smo po transferjih redno vsaj med 3 najbolj dohodkovno enakimi državami na svetu, pogosto tudi najbolj egalitarna država na svetu, me nihče ne bo prepričal, da tu ni rezerv. Začeti je treba na začetku - omejiti zlorabe in potem vidimo koliko smo prihranili. Morda je to že dovolj, ne vem.

Lahko gledaš tudi s te strani, ampak je lažje z druge strani. Da ne gre za varčenaje za namene varčevanja. Najprej ugotoviš, koliko bo država izubila s tem, ko bo razbremenila državljane, nato pa iščeš, kje bo prihranila z izdatki. Tako si že zmanjšal potrebe po sociali (posebej s nižanjem DDVja), ki je morda res en od potencialov.

jype je 26. feb 2018 ob 11:06 izjavil:

Če verjameš, da nam je vladala levica, potem ne veš ničesar o zgodovini. Levica je socialno napredna in pluralna, ravno nasprotno od tega, kar je bila ljudska oblast po vojni.

Men je čist vseen, kako ji rečeš. Ne bomo pa ponavljali politik, ki so se izkazale za katastrofalne.

dice7 je 26. feb 2018 ob 11:21 izjavil:

Ne, drzave z najmanjso stopnjo kriminala gravitirajo okoli tiste cifre

Aja?

jype je 26. feb 2018 ob 11:09 izjavil:

Podatki pravijo, da je za rast najpametneje, če država sredstva prenaša od tistih, ki varčujejo, k tistim ki trošijo. Varčujejo tisti, ki nimajo eksistencialnih težav, trošijo pa vsi ostali.

In ko ropar pride v banko in odnese 1MIO EUR in jih potem zapravi, je to dobro za rast. Jupi!

nurmaln je 26. feb 2018 ob 11:31 izjavil:

In ko ropar pride v banko in odnese 1MIO EUR in jih potem zapravi, je to dobro za rast. Jupi!

Zaradi takih izjav te nihče nikoli ne bo jemal resno. No, pa tudi zato, ker živiš pri starših in o ekonomiji le teoretiziraš na podlagi slabe literature.

jype je 26. feb 2018 ob 11:30 izjavil:

Wrong. Levica je to, kar so imeli po 2. svetovni vojni v Združenem kraljestvu.

A da jih je morala potem M.T. reševat

jype je 26. feb 2018 ob 11:36 izjavil:

nurmaln je 26. feb 2018 ob 11:31 izjavil:

In ko ropar pride v banko in odnese 1MIO EUR in jih potem zapravi, je to dobro za rast. Jupi!

Zaradi takih izjav te nihče nikoli ne bo jemal resno. No, pa tudi zato, ker živiš pri starših in o ekonomiji le teoretiziraš na podlagi slabe literature.

Sure. Tko pa ko ti zmanjka argumentov.

Levica je socialno napredna in pluralna... dokler ne pride na oblast.

A bova spet vzela ali so bili boljševiki komunisti ali ne? Ali je bil Stalin komunist ali ne? Te bom opomnil, danes točno vemo, da Stalin in vsi njegovi kamerati so nedvomno bili komunisti.

Kar ti delaš je zavrženo do kraja. Vedno navijaš za radikalno levičarstvo in komunizem kadar je v teku in v prihodnosti. Vedno kadar nanj gledamo iz retrospektive trdiš, da to pa že ni komunizem.

Kdor ne verjame naj gre brati zgodovino tvojih postov za zadnjih 10 let in bo pozoren na keyword "Venezuela".

Sicer v tem nisi nič posbnega. Tako se obnašate vsi rdeči propagandisti. Če ne bi imel dvojnih meril, potem bi bil povsem brez meril. Ali kot si tako elokventno povedal sam "ker levičarji nimajo predsodkov".

Pojma nimam, zakaj vprašaš? Na papirju verjetno prav pri vseh.

ZaphodBB je 26. feb 2018 ob 11:51 izjavil:

Levica je socialno napredna in pluralna... dokler ne pride na oblast.

Stoltenberg ni postal prav nič nazadnjaški, ko je prišel na oblast.

ZaphodBB je 26. feb 2018 ob 11:51 izjavil:

A bova spet vzela ali so bili boljševiki komunisti ali ne?

Ja, no, dajva: A je Pahor komunist? Kosi travo, dela v rudniku in se matra za tekočim trakom. Njegova oblast ni absolutna in nič ne kaže, da bi se boril zanjo z absolutističnimi metodami. Je levičar in komunist.

Po drugi strani je Stalin počel vse ravno obratno: Obnašal se je kot Pinochet. Je komunist? Na podlagi katere lastnosti ga lahko imenuješ za komunista? Zaradi brkov?

nurmaln je 26. feb 2018 ob 11:58 izjavil:

V tvojem svetu so Hayekovi pogledi tisti ki pripeljejo do krvavih revolucij, Marksovi pa tisti ki pripeljejo do blaginje za vse. :)):)):))

Hayek ima krvave roke, Marx pa ne.

nurmaln je 26. feb 2018 ob 11:58 izjavil:

Da ne bo pretežko

To je bila včasih zanimiva zabloda, zdaj se pa v svojih zmotah že preveč ponavljate.



It's how you guys roll.

Smrekar1 je 26. feb 2018 ob 11:54 izjavil:

Hm. Pri kateri stranki lahko dobimo ničelno stopnjo tolerance do korupcije in kršenja pravic žensk?

Pri moji stranki, ki pa na srečo ne obstaja, ker je itak ne bi nihče volil. Thramos bi rad, da zmagajo tisti, ki bi ženske z zakonom privezali h krščanski morali, z verigo pa na štedilnik.