Slovenske parlamentarne volitve 2018

Jarno je 19. feb 2018 ob 11:24 izjavil:

Mah, sem res oddeskal na cheguevara.si.
(you're welcome)
Ne gre toliko za to, kdo vodi, ampak za iskanje alternativ na levi sredini.

Iskanje alternativ z anketo???

LOL, desnica je potem še bolj v k*** kot to izgleda na prvi pogled...

matijadmin je 19. feb 2018 ob 14:33 izjavil:

Namerno sem kontroverznost izpostavil. Saj nisem neumen, da ne bi vedel, da veliki vodja o sebi ne misli nič slabega. Kar opisuješ vsi poznamo, to je agenda Zbora za republiko, ki je tako parcialna in podla, da kdo ve, če ni celo protiustavna.

Troling je praviloma način kako nekoga razjeziti. To ni namen SDS, oni so čisto resni in želijo, da se jim verjame na besedo.

Poznam jih ene par, ne gre se za trolanje, resnično mislijo, da govorijo čisto resnico.

Od te stare garde tak nihce ni v politiki zaradi javnega dobra, ampak bolj kompenzivna motja po vplivu

Smrekar1 je 16. feb 2018 ob 08:24 izjavil:

gus5 je 15. feb 2018 ob 17:48 izjavil:

Ideološki argument v prid participacije zaposlenih pri delitvi dobička se opira na dejstvo, da je v produkte/storitve vložen trud/kreativnost/čas zaposlenih.

To je argument zakaj morajo dobiti plačo.

Ni res. V kapitalizmu mezda nikakor ni mišljena kot neke vrste akontacija na pričakovan profit. 'Delovna sila' naj bi bila tako kot vsako drugo blago podrejena tržni 'cenitvi', od te 'cenitve' je potem odvisna višina nagrade, t. j. mezda. Rečeno drugače: 'delovna sila' se vrednoti izključno skozi optiko kvazi-objektivnih tržnih zakonitosti, ki so mišljene kot 'zunanji' moment proizvodnih procesov/razmerij. Kapitalistova logika: ker je nagrada delavca neodvisna od poslovnega uspeha podjetja, saj je nagrajen skladno s tržno vrednostjo njegovega dela (torej skladno z zakonom 'zunanjega' momenta) in v vsakem primeru, ne glede na (ne)uspešnost trženja blaga/storitev, ki jih je (so)ustvaril, tvegam edino jaz (kot investitor), čigar investicija v posel je 'notranji' moment. Ker je tako, profit v celoti pripada meni. Kapitaliste demantira praksa, tveganja ne prevzamejo sami, pogosto je tveganje v največji meri preloženo na hrbte zaposlenih. V primeru slabih poslovnih rezultatov se tako zgodi, da delavci ne dobijo niti tržno 'zajamčene' mezde, morebitno odpuščanje pa poteka brez odpravnin.

Smrekar1 je 16. feb 2018 ob 08:24 izjavil:

Investitor dobi investicijo povrnjeno samo v primeru, da gre podjetju dobro, če gre podjetju slabo ima z njim kaj hitro izgubo.

Tveganje kapitalista je v primerjavi s tveganjem zaposlenih predvsem finančne narave; zaposleni, ki so v tržni ekonomiji pod nenehno grožnjo izgube delovnega mesta, so izpostavljeni tveganju hujše vrste, saj njihov vložek v proizvodni proces ni povezan le s trudom/kreativnostjo, je tako rekoč življenjski. Medtem ko lahko investitor-kapitalist spremlja proizvodne procese, razmišlja o donosih, prek e-naprav lovi borzne prognoze, špekulira s svoje jahte ali med hojo od sedemnajste luknje golf igrišča k osemnajsti, 'njegovi' zaposleni v proizvodnjo tako rekoč investirajo svoja življenja, svojo življenjsko dobo. Kljub temu so lahko kadarkoli odpuščeni, že po enem letu ali pa po dveh desetletjih 'življenja za firmo', zgarani, neredko bolni.

Smrekar1 je 16. feb 2018 ob 08:24 izjavil:

Najprej utemelji zakaj naj bi bila pravica do deljenja dobička med zaposlene uzakonjena kot pravica, potem se lahko začneš usajati nad stvarmi, ki ti niso všeč.

Ozadje vpisa določenih zahtev v 'register' pravic je ideološke, nazorske, etične, materialne narave; realizacija samega vpisa pa politične. Ker je tako, ni moč podati objektivne utemeljitve vpisa. Objektivnost namreč implicira, da se vrednotenje ne ravna po osebnih nagnjenjih, interesih, ampak po dejstvih. Mogoč je objektiven opis določene sporne situacije, a vrednotenje rešitev oz. zahtev, povezanih z razrešitvijo situacije, je stvar partikularnih ideoloških preferenc, etike, interesov.

Poanta: boj za pravice ne potrebuje moralnega, vrednotnega dovoljenja gospodarja oz. dominantnih skupin, tudi ne utemeljitev, pojasnil oz. opravičil; tisti, ki se borijo za vpis svojih zahtev v 'register' pravic, etične/vrednotne/nazorske parametre (lahko) postavljajo sami in jih gradijo na lastnem občutku pravičnosti. Če zmagajo v boju, jih tudi legitimirajo in uveljavijo. Boj za pravice poteka v politični areni in je odvisen od razmerja moči. Včasih je boj za pravice tudi boj za oblast, še zlasti v primerih, ko je zasedba oblasti pogoj za uveljavitev pravic. Pravice so neredko izborjene in posledica politik izvršenih dejstev.

Primer: konec 18. stoletja so se uprli temnopolti sužnji na Haitiju. Povsem nepredstavljivo za evropske belopolte kolonialiste tiste dobe, da se 'lastnina', kar so temnopolti sužnji bili, osvobodi in še politično osamosvoji, t. j. vzpostavi svojo državo. V enem uporu so padli trije tabuji: i) temnopolti, po mnenju nekaterih manjvredna bitja, uspešno zrušijo nadvlado belopoltih, domnevno kulturno in rasno superiornih; ii) 'lastnina' se upre lastnikom in jih tako razlastnini; iii) kolonija premaga evropsko kolonialno velesilo Francijo in razglasi politično samostojnost. Kar je bilo še včeraj samoumevno – prevlada belopoltih Evropejcev –, se je danes valjalo v krvi revolucije samo-osvobojenih temnopoltih sužnjev. Kar je bilo še včeraj videti večno, je bilo danes preteklost.

Smrekar1 je 16. feb 2018 ob 08:24 izjavil:

Program Levice je v ključnih točkah enak programom Severne Koreje, Venezuele, SZ in Kube. Ključne točke so tiste, ki so bile neposredni krivci za dogajanje na slikah. Ja, podobe so vsekakor prepričljiv argument v prid teze, da je program Levice v celoti slab.

Program Levice je v celoti slab? Poleg navijanja za pravice zaposlenih do participacije pri delitvi dobičkov, kaj je še moteče? Opozarjanje na ekološke probleme, navijanje za vegetarijanstvo, obramba pravic etničnih manjšin, LGBT+ skupnosti, žensk, zavzemanje za sekularno državo? Mar niso vsaj nekatere od omenjenih tem tudi del liberalne agende? Ali pa je za liberalce pomembna predvsem ekonomska deregulacija, liberalizacija, vse druge svoboščine in pravice pa so sekundarnega pomena, nepomembne? Moti navijanje za izstop RS iz Nata? Moti nasprotovanje militarizaciji policije in dajanju policijskih pooblasti vojski, nakupu vodnega topa in uvedbi paralizatorjev v policiji, namestitvi rezilne žice na državne meje, spremenjenemu Zakonu o tujcih, ki po mnenju Sveta Evrope pomeni kršitev pravice do mednarodne zaščite in zahvaljujoč Stranki mizernega centra de facto odstop Slovenije od evropske konvencije o človekovih pravicah? Liberalizem in represija sta stara zaveznika. Ekonomistu von Hayeku je bila ljubša liberalistična (vojaška) diktatura kot demokracija brez liberalizma. S to izjavo je upravičil in opravičil diktaturo Pinocheta.

Smrekar1 je 16. feb 2018 ob 08:24 izjavil:

Kapitalizem je edini sistem, ki lahko deluje v demokratični družbi.

Kapitalizem demokracije spreminja v plutokracije. Demokracija ni izum kapitalizma, je praksa odločanja, ki so jo poznali že v pred-fevdalnih družbah. Parlamentarizem zahodnih držav neredko služi le kot lepotni dodatek plutokracij.

Smrekar1 je 16. feb 2018 ob 08:24 izjavil:

Zanimivo, ampak katastrofe v štirih socialističnih državah niso argument proti socializmu, medtem ko so je ena neprijetnost (bistveno milejša od katerekoli izmed tistih štirih) že dovolj, da sodi kapitalizem na smetišče zgodovine. /.../ Zopet mlatenje prazne slame in ideološko nabijanje. Ja, Latinska Amerika ima kar nekaj slabih izkušenj z nekaterimi desničarskimi predsedniki. In? Je to celotna slika?

Ne, to ni celotna slika... Neslavni podvigi kapitalizma imajo daljšo brado kot socialistični. Evropski kapitalizem je svoj pravi zagon dobil z imperializmom in kolonializmom; začenši z atlantskim gospodarskim trikotnikom, ki je vključeval evropske investicije v suženjsko delovno silo v Afriki, prevoz sužnjev v Ameriko, kjer so imperialisti ponekod povsem iztrebili staroselce, eksploatacijo naravnih virov v kolonijah z delom sužnjev ter transport tako ustvarjenega blaga/surovin v Evropo, kjer so dobičke iz trgovine z omenjenimi produkti re-investirali v nove nakupe sužnjev v Afriki in kolonialistične podvige v drugih delih sveta… Ta trans-atlantski 'krožni' posel, ki je omogočal akumulacijo kapitala in industrializacijo Evrope, je trajal več kot 200 let. V zahodni Evropi, še zlasti v VB, pa je potekalo tudi razlaščanje skupnostnih zemljišč, ki je skupaj z razkrojem fevdalni struktur botrovalo dvojni 'osvoboditvi' kmečkega prebivalstva: dovčerajšnje kmete-tlačane so najprej zemljiško razlastili ter nato še formalno 'osvobodili'; tako osvobojeni ter osiromašeni (ter brez pravic in pravne zaščite) so bili prisiljeni migrirati v mesta (ali v kolonije), kjer so bili pahnjeni na trg dela. Katastrofe v socialističnih državah so v primerjavi z 'neprijetnostmi' kapitalizma v vsej njegovi zgodovini in z njim povezanega imperializma mačji kašelj.

Smrekar1 je 16. feb 2018 ob 08:24 izjavil:

Šibkost argumentov ni ideološki argument, gre za objektivno kritiko tvoje pozicije, ki je osnovana samo na logiki. Najbrž ne boš razumel.

'Smešno', ko sogovornik svojo ideologijo podaja kot objektivnost. Že videno v preteklosti. Problem stalinizma je bil v tem, da dialektičnega materializma ni tolmačil kot ideološke fantazme ali sociološkega teoretskega konstrukta, pač pa kot družbi imanentno zakonitost. Takšno tolmačenje lastnih ideoloških konstruktov je skupna točka stalinizma in sodobnih liberalnih zagovornikov tržnega fundamentalizma. Neoliberalci tržnih zakonov ne prepoznajo kot ideološke konstrukte, imajo jih za družbi imanentne zakonitosti, kot jamstvo objektivne obravnave družbenih dejavnikov. Manjka samo še to, da bojo tržne zakone postavili ob bok fizičnim determinantam, npr. gravitaciji. Podobno, kot je Stalin dialektiko prepoznal ne le kot družbi imanenten zakon, pač pa tudi kot naravi imanenten zakon.

Smrekar1 je 16. feb 2018 ob 08:24 izjavil:

Ampak protimonopolistično zakonodajo imamo in je niso spisali socialisti. Torej?

Proti-monopolistična zakonodaja ne zadostuje. Bolje kot nič, a še vedno premalo. Problem je v tem, da plutokracije nočejo zajeziti odlivanja bogstva v davčne oaze, spisati zakonodaj, ki bi učinkovito onemogočale izogibanje plačevanju davkov ter pranje denarja, in/ali dvigniti davčne stopnje za premoženje, profite.

Smrekar1 je 16. feb 2018 ob 08:24 izjavil:

Nekdo, ki svoj denar investira v stvari, ki obdržijo vrednost, ima po 25 letih več kot nekdo, ki svoj denar porabi sproti za stvari, ki ne obdržijo vrednosti je po tvoje krivica, ki jo je potrebno popraviti? Zakaj točno?

Naivna zgodbica o dobrih in slabih investitorjih. Po črki zakona pridobljeno premoženje, ne? Treba bo popraviti zakonodajo, ki ureja obdavčenje nepremičnin. Zakaj? Tudi zato, ker je nepremično premoženje v Sloveniji v primerjavi z večino drugih držav članic EU malo obdavčeno. Obdavčitev nepremičnin v RS znese 0,6 % BDP (glej stran 131, podatki za 2015), na ravni EU pa 2,6 % BDP (ibidem: stran 144).

... in potem je nekega dne hudič ugrabil ta forum ter poskrbel za "deli in vladaj" ... RIP S-T in zdrava pamet ... šmrk ...

next3steps je 19. feb 2018 ob 16:55 izjavil:

Zakaj se omenja kvazi komunajzara Cheja, ki je svoj narod peljal v pogubo ?

Kateri narod mu je sledil v pogubo?

next3steps je 19. feb 2018 ob 17:31 izjavil:

Danes sicer vemo, da jim je US of A ponujala boljšo zivljenje.

Res? Zdravstveni sistem na Kubi je boljši od tistega v ZDA, prav tako policija tam umori manj ljudi.

next3steps je 19. feb 2018 ob 17:44 izjavil:

Nekaj desetletij izčrpavanja naroda od revolucije naprej jih je morda le pripeljala na neko sodobno raven, a država še vedno spada v shit tier rang.

Le čemu bi imela država gospodarske težave, če zaradi ideoloških ekstremistov v ZDA ne more trgovati s sosedo, ki je največje gospodarstvo na svetu?

Država, ki ji je bilo vseeno, kdo ji vlada ima vse to, ker ji je bilo in morda še je vseeno za to.
Če me spomin ne vara, je za revolucijo bil zelo mali procent ljudstva. Kar je bilo vseeno več, kot je bilo tistih za proti, če je bilo 65% ljudstva za Vseeno mi je. Fasali so torej levičarskega Jajota, ki ni znal pogledati 5 minut v prihodnost.
Slab primer kvazi komunajzerske diktature.
Pred revolucijo jim je šlo bolje. Če pi danes bili še včeraj in se odločili za US of A, bi jutri imeli vsiljeno demokracijo, s katero bi jim šlo bolje.
Diktatura je v redu, dokler te pelje v pravo smer, saj se izogne počasnemu glasovanju demokracije. Žal diktatura večkrat kot ne gre po napačni poti in bi sama počasna demokracija pripeljala do boljšega rezultata prej.

jype je 19. feb 2018 ob 18:00 izjavil:

nurmaln je 19. feb 2018 ob 17:56 izjavil:

Ja res so američani grdi grdi ker niso hoteli trgovati s kubanskim diktatorjem ki je pokradel premoženje vsem tujcem ki so kaj investirali v kubo.

O, ne, Američani so hoteli trgovati s kubanci, le ameriška diktatura, ki ji ti v svoji izprijeni fantaziji rečeš "prosti trg" jim tega ne dovoli.

Šur, zato danes vsi pred mejo čakajo s kovčki denarja da lahko investirajo v severno korejo. Kdo normalen bo pa investiral 10 MIO USD v postavitev tovarne v državi v kateri so en teden prej zasegli vse tovarne tujcem in domačinom. Vsaj malo lahko včasih nehaš trolat.

jype je 19. feb 2018 ob 18:00 izjavil:

Pozabil si tudi to, da je ameriška diktatura na Kubo poslala vojsko

Ti pa ne veš kaj je to diktatura ane? En dan, ko prideš kaj na obisk v Slovenijo, greva lahko na en kofe pa ti bom spotoma pokazal en hud izum - google search.

Smrekar1 je 19. feb 2018 ob 14:38 izjavil:

matijadmin je 19. feb 2018 ob 14:33 izjavil:

Namerno sem kontroverznost izpostavil. Saj nisem neumen, da ne bi vedel, da veliki vodja o sebi ne misli nič slabega. Kar opisuješ vsi poznamo, to je agenda Zbora za republiko, ki je tako parcialna in podla, da kdo ve, če ni celo protiustavna.

Troling je praviloma način kako nekoga razjeziti. To ni namen SDS, oni so čisto resni in želijo, da se jim verjame na besedo.

Poznam jih ene par, ne gre se za trolanje, resnično mislijo, da govorijo čisto resnico.

A tako kot flaterterji?

poweroff je 19. feb 2018 ob 11:09 izjavil:

Jarno je 18. feb 2018 ob 23:21 izjavil:

Volitve znajo biti zanimive. Veliko "spremenljivk".
Zaenkrat 2k vzorec s tatrenutek.si.

Zanimivo, na cheguevara.si imajo podobno anketo, vzorec 18k, anketa pa kaže, da bi zmagala Združena levica (z absolutno večino v parlamentu)...

Glede na to, da ZL več ni, sumim, da gre za kako (pred)lansko anketo. Ali pa tudi ne, saj ne, da je v tej temi kaki minimalni nivo smiselnosti...

jype je 19. feb 2018 ob 21:16 izjavil:

nurmaln je 19. feb 2018 ob 20:09 izjavil:

Ampak nič prej kot takrat ko bodo dojeli kaj zasebna lastnina.

Zasebna lastnina je zastarel koncept, ki ga bodo kmalu ukinili tudi povsod tam, kjer ga še niso.

Veš, mene kar nekaj tvojih idej skrbi. Ampak tale pa čisto nič. Zasebne lastnine ne bodo nikoli ukinili povsod. Ker če jo pol sveta ukine, bo druga polovica napredovala neprimerno hitreje in slejkoprej povzročila propad sistema tam kjer zasebne lastnine (in svobode nasplošno) ni. Tako kot če bi gledal severno korejo in skrbel da se bo ta virus razširil po celem svetu. Lahko se sicer razširi, ampak na srečo je socializem bolj ebola kot prehlad - gostitelja dovolj hitro ubije da ne prihaja do ravno do pandemij.

Now I know you're trolling.

In other news: Nagrada za najbolj prozorno posnemanje Trumpa gre.... Jajotu!

Janša: Najprej Slovenija, potem drugi

PS: Jype, malo poguglaj "kako naj pišem, da ne bom vedno zamenjan za trola"

South Korea disapproves.

Ha, ha, haaaa. Prihaja Združena desnica! Kanglica & Pedo Bear

gus5 je 19. feb 2018 ob 16:37 izjavil:

Ni res. V kapitalizmu mezda nikakor ni mišljena kot neke vrste akontacija na pričakovan profit. 'Delovna sila' naj bi bila tako kot vsako drugo blago podrejena tržni 'cenitvi', od te 'cenitve' je potem odvisna višina nagrade, t. j. mezda. Rečeno drugače: 'delovna sila' se vrednoti izključno skozi optiko kvazi-objektivnih tržnih zakonitosti, ki so mišljene kot 'zunanji' moment proizvodnih procesov/razmerij.

Daj se malo umiri s temi narekovaji, precej nepotrebnih je.

Podal si argument zakaj morajo delavci dobiti plačo (in ne mezde, ki je večvidel passé). Podal nisi nobenega argumenta zakaj bi morali biti poleg plače še obvezno udeleženi pri dobičku.

Kapitalistova logika: ker je nagrada delavca neodvisna od poslovnega uspeha podjetja, saj je nagrajen skladno s tržno vrednostjo njegovega dela (torej skladno z zakonom 'zunanjega' momenta) in v vsakem primeru, ne glede na (ne)uspešnost trženja blaga/storitev, ki jih je (so)ustvaril, tvegam edino jaz (kot investitor), čigar investicija v posel je 'notranji' moment. Ker je tako, profit v celoti pripada meni. Kapitaliste demantira praksa, tveganja ne prevzamejo sami, pogosto je tveganje v največji meri preloženo na hrbte zaposlenih. V primeru slabih poslovnih rezultatov se tako zgodi, da delavci ne dobijo niti tržno 'zajamčene' mezde, morebitno odpuščanje pa poteka brez odpravnin.

Kršenje zakonodaje je stvar sodišč, ne sistema. V primeru slabih poslovnih rezultatov se lahko zgodi, da investitor ostane brez vsega, tudi brez nekaterega osebnega imetja. Delavcu se to ne more zgoditi. Bi to spremenil in zakaj ne?

Tveganje kapitalista je v primerjavi s tveganjem zaposlenih predvsem finančne narave; zaposleni, ki so v tržni ekonomiji pod nenehno grožnjo izgube delovnega mesta, so izpostavljeni tveganju hujše vrste, saj njihov vložek v proizvodni proces ni povezan le s trudom/kreativnostjo, je tako rekoč življenjski. Medtem ko lahko investitor-kapitalist spremlja proizvodne procese, razmišlja o donosih, prek e-naprav lovi borzne prognoze, špekulira s svoje jahte ali med hojo od sedemnajste luknje golf igrišča k osemnajsti, 'njegovi' zaposleni v proizvodnjo tako rekoč investirajo svoja življenja, svojo življenjsko dobo. Kljub temu so lahko kadarkoli odpuščeni, že po enem letu ali pa po dveh desetletjih 'življenja za firmo', zgarani, neredko bolni.

Če investira po borzah bržkone nima zaposlenih po podjetjih, kjer bi nekaj proizvajali. Gre za dve različni industriji. Ostalo je pač marskistično nabijanje, ki je zastarelo pred dobrimi 100 leti. Veš, nismo v 19. stoletju, ko je to morda držalo. Še enkrat te vprašam, če so delavci upravičeni do socializiranja dobička, je tudi lastnik upravičen do socializiranja tveganja?
Če boš kdaj poskusil iti v podjetništvo boš namreč hitro ugotovil, da je kapitalist tisti, ki v proces vlaga trud, kreativnost in svoje življenje. Delavci samo delajo kar jim naročijo in gredo po koncu dela domov, k družini. Zli kapitalist pogosto te možnosti nima. Gre se za povsem sprevržen odnos do dogajanja v kapitalizmu, poln puhlic, laži in popolnega nerazumevanja sistema. Ti bi kljub temu delavcu dal pravico do dobička, kaj pa morebitno izgubo?

Ozadje vpisa določenih zahtev v 'register' pravic je ideološke, nazorske, etične, materialne narave; realizacija samega vpisa pa politične. Ker je tako, ni moč podati objektivne utemeljitve vpisa. Objektivnost namreč implicira, da se vrednotenje ne ravna po osebnih nagnjenjih, interesih, ampak po dejstvih. Mogoč je objektiven opis določene sporne situacije, a vrednotenje rešitev oz. zahtev, povezanih z razrešitvijo situacije, je stvar partikularnih ideoloških preferenc, etike, interesov.

Poanta: boj za pravice ne potrebuje moralnega, vrednotnega dovoljenja gospodarja oz. dominantnih skupin, tudi ne utemeljitev, pojasnil oz. opravičil; tisti, ki se borijo za vpis svojih zahtev v 'register' pravic, etične/vrednotne/nazorske parametre (lahko) postavljajo sami in jih gradijo na lastnem občutku pravičnosti. Če zmagajo v boju, jih tudi legitimirajo in uveljavijo. Boj za pravice poteka v politični areni in je odvisen od razmerja moči. Včasih je boj za pravice tudi boj za oblast, še zlasti v primerih, ko je zasedba oblasti pogoj za uveljavitev pravic. Pravice so neredko izborjene in posledica politik izvršenih dejstev.

Torej bi ti pravico delavca do dobička uveljavljal zgolj s pravico močnejšega?

Zanimivo. Daj mi povej kaj si misliš o sužnjelastništvu? Je v redu ali ne? Če ne, zakaj ne? Ravnokar si namreč povedal, da je pravica močnejšega primeren pristop k uveljavljanju pravic, sužnjelastništvo temelji zgolj na pravici močnejšega.

Vso srečo. Dvomim, da ti bo kaj pomagala, ampak vseeno, vso srečo.

Program Levice je v celoti slab? Poleg navijanja za pravice zaposlenih do participacije pri delitvi dobičkov, kaj je še moteče?

V ključnih točkah je katastrofalen do te mere, da je nerešljiv.

Opozarjanje na ekološke probleme, navijanje za vegetarijanstvo, obramba pravic etničnih manjšin, LGBT+ skupnosti, žensk, zavzemanje za sekularno državo? Mar niso vsaj nekatere od omenjenih tem tudi del liberalne agende?

Vse to že imamo in lahko dobimo drugje. Levica ni edina stranka, ki to ponuja, poleg tega te točke že v osnovi težko odtehtajo druge debilizme v programu. Če bi imel izbiro med Levico in NSADP bi se verjetno odselil, v praktično katerikoli drugi kombinaciji Levica izgubi na celi črti.

Kapitalizem demokracije spreminja v plutokracije. Demokracija ni izum kapitalizma, je praksa odločanja, ki so jo poznali že v pred-fevdalnih družbah.

V pred-fevdalnih družbah so poznali izključno plutokracije, tu in tam še kako avtokracijo. Tipičen primer so Atene, kjer so volilno pravico podelili samo dovolj premožnim meščanom. Kapitalizem je edini sistem, ki omogoča dvig srednjega sloja, ki lahko deluje z močnim srednjim slojem in ki potrebuje močan srednji sloj, da deluje. Vsi ostali sistemi delujejo bolje ali delujejo izključno z dvoslojno družbo (bogati in revni). Kapitalizem ni spremenil demokracij v plutokracije, plutokracije so razvile kapitalizem in v roku kakega stoletja postale demokratične. Za spremembo poglej malo zgodovino brez ideoloških plašnic.

Ne, to ni celotna slika... Neslavni podvigi kapitalizma imajo daljšo brado kot socialistični. Evropski kapitalizem je svoj pravi zagon dobil z imperializmom in kolonializmom; začenši z atlantskim gospodarskim trikotnikom, ki je vključeval evropske investicije v suženjsko delovno silo v Afriki, prevoz sužnjev v Ameriko, kjer so imperialisti ponekod povsem iztrebili staroselce, eksploatacijo naravnih virov v kolonijah z delom sužnjev ter transport tako ustvarjenega blaga/surovin v Evropo, kjer so dobičke iz trgovine z omenjenimi produkti re-investirali v nove nakupe sužnjev v Afriki in kolonialistične podvige v drugih delih sveta… Ta trans-atlantski 'krožni' posel, ki je omogočal akumulacijo kapitala in industrializacijo Evrope, je trajal več kot 200 let.

Transatlantski krožni trikotnik je koristil predvsem Španiji in Portugalski, v določeni meri še Nizozemski. Če bi teorija držala bi to morale biti prve in najbolj industrializirane države v Evropi.

Ampak ... najmočnejše države v Evropi v času industrializacije so bile Anglija (z naskokom), Francija in Prusija. Prosim obrazloži kako in zakaj, če si ravnokar obrazložil kako je bil za vse ključen trgovinski trikotnik Portugalsko-Španske naveze. Obrazloži še zakaj sta Španija in Portugalska zaostali v industrializaciji. Veliko sreče.

Katastrofe v socialističnih državah so v primerjavi z 'neprijetnostmi' kapitalizma v vsej njegovi zgodovini in z njim povezanega imperializma mačji kašelj.

Ja, res.


Mačji kašelj.

Problem stalinizma je bil v tem, da dialektičnega materializma ni tolmačil kot ideološke fantazme ali sociološkega teoretskega konstrukta, pač pa kot družbi imanentno zakonitost. Takšno tolmačenje lastnih ideoloških konstruktov je skupna točka stalinizma in sodobnih liberalnih zagovornikov tržnega fundamentalizma. Neoliberalci tržnih zakonov ne prepoznajo kot ideološke konstrukte, imajo jih za družbi imanentne zakonitosti, kot jamstvo objektivne obravnave družbenih dejavnikov. Manjka samo še to, da bojo tržne zakone postavili ob bok fizičnim determinantam, npr. gravitaciji. Podobno, kot je Stalin dialektiko prepoznal ne le kot družbi imanenten zakon, pač pa tudi kot naravi imanenten zakon.

Problem stalinizma in levakov na splošno je v nadomeščanju vsebine z velikimi izrazi, kar vodi v nabijanje, ki izgleda učeno.
Še vedno je samo nabijanje. Tole zgoraj lahko strnem tudi v nekaj bolj razumljivega: Tržni zakoni niso zakoni in jih lahko kršimo.

Seveda gre za neumnost. Tržni zakoni so samo opis kako se ljudje obnašamo v določenih gospodarskih situacijah. Gre se za opis ravnanja velikega števila ljudi (angl.
"emergence"). Seveda ni to zakon v smislu gravitacije, saj morda v kakšni drugi vrsti ne deluje. Problem levakov na splošno je, da bi rabili človeka po svoji meri. Normalni ljudje vsaj želimo sistem po meri človeka.

Proti-monopolistična zakonodaja ne zadostuje. Bolje kot nič, a še vedno premalo. Problem je v tem, da plutokracije nočejo zajeziti odlivanja bogstva v davčne oaze, spisati zakonodaj, ki bi učinkovito onemogočale izogibanje plačevanju davkov ter pranje denarja, in/ali dvigniti davčne stopnje za premoženje, profite.

Problem je v tem, da levaki ne vidite prek ideoloških plašnic.

Naivna zgodbica o dobrih in slabih investitorjih. Po črki zakona pridobljeno premoženje, ne? Treba bo popraviti zakonodajo, ki ureja obdavčenje nepremičnin. Zakaj? Tudi zato, ker je nepremično premoženje v Sloveniji v primerjavi z večino drugih držav članic EU malo obdavčeno. Obdavčitev nepremičnin v RS znese 0,6 % BDP (glej stran 131, podatki za 2015), na ravni EU pa 2,6 % BDP (ibidem: stran 144).

Prosim obrazloži povezavo med napisanim in citiranim. Veliko sreče, čeprav dvomim, da ti bo pomagala.

Smrekar, dve stvari ti nista jasni.

Podjetnik praviloma ne odgovarja s svojim premoženjem, kar je sistemsko zelo jasno urejeno in razmejeno, še takrat ko bi moral z vsem in bi sodišče moralo spregledati družbo (ta institut namreč ima na voljo), ne (ker imamo žal gnilo sodno prakso po najmanjši liniji odpora).

Pozabljaš, da se pri nas dejansko zguba v večini primerov prenese tudi med delavce! Neredno izplačevanje plač, plačevanje manj od dogovorjenega, da neplačila prispevkov niti ne omenjam. Nenazadnje pa je to celo uzakonjeno, če gre delodajalcu slabo, ti lahko odredi neplačano nadurno delo!

jype je 20. feb 2018 ob 09:00 izjavil:

Problem je v tem, da desničarji zmotno verjamete, da je stalinizem levičarski. Ni.

matijadmin je 20. feb 2018 ob 09:21 izjavil:

Podjetnik praviloma ne odgovarja s svojim premoženjem, kar je sistemsko zelo jasno urejeno in razmejeno, še takrat ko bi moral z vsem in bi sodišče moralo spregledati družbo (ta institut namreč ima na voljo), ne (ker imamo žal gnilo sodno prakso po najmanjši liniji odpora).

Aja? Podjetnik, ki ima v lasti podjetje, ne odgovarja s svojim premoženjem? Zanimivo. Daj, povej še več.
Res je, da razpolaga samo s tistim delom svojega premoženja, ki ga ima v lasti v obliki podjetja, dokler gre za d.o.o. Ko gre enkrat za d.d. temu ni več tako.

Pozabljaš, da se pri nas dejansko zguba v večini primerov prenese tudi med delavce! Neredno izplačevanje plač, plačevanje manj od dogovorjenega, da neplačila prispevkov niti ne omenjam.

To so vse kršitve zakonodaje, ki pogosto niso ustrezno sankcionirane. Ne sprenevedaj se, da gre za legalne poteze. Če se uveljavi deljenje dobička med delavce kot pravica morajo tudi posegi kot je zgoraj postati legalni. Ajde heroji, roke gor, kdo je za to?

Smrekar1 je 20. feb 2018 ob 09:32 izjavil:

matijadmin je 20. feb 2018 ob 09:21 izjavil:

Podjetnik praviloma ne odgovarja s svojim premoženjem, kar je sistemsko zelo jasno urejeno in razmejeno, še takrat ko bi moral z vsem in bi sodišče moralo spregledati družbo (ta institut namreč ima na voljo), ne (ker imamo žal gnilo sodno prakso po najmanjši liniji odpora).

Aja? Podjetnik, ki ima v lasti podjetje, ne odgovarja s svojim premoženjem? Zanimivo. Daj, povej še več.
Res je, da razpolaga samo s tistim delom svojega premoženja, ki ga ima v lasti v obliki podjetja, dokler gre za d.o.o. Ko gre enkrat za d.d. temu ni več tako.

Pozabljaš, da se pri nas dejansko zguba v večini primerov prenese tudi med delavce! Neredno izplačevanje plač, plačevanje manj od dogovorjenega, da neplačila prispevkov niti ne omenjam.

To so vse kršitve zakonodaje, ki pogosto niso ustrezno sankcionirane. Ne sprenevedaj se, da gre za legalne poteze. Če se uveljavi deljenje dobička med delavce kot pravica morajo tudi posegi kot je zgoraj postati legalni. Ajde heroji, roke gor, kdo je za to?

Odlog plačila prispevkov je zakonit, saj ga odobri davčni odgan. Sicer po mojem prepričanju protiustaven, ampak pustiva stat. Nadurno delo brez plačila je uzakonjena oblika porazdelitve izgube podjetja! Poglej v Zakon o delovnih razmerjih.

dice7 je 20. feb 2018 ob 09:32 izjavil:

nurmaln je 20. feb 2018 ob 09:25 izjavil:

Cervantes je 20. feb 2018 ob 01:10 izjavil:

...in nima veze s socializmom.

You lost me here... Kako nima veze, državno lastništvo je ena osrednjih idej socializma.

Osrednja ideja socjalizma je prenos lastnistva proizvoda na delavce, ce ze mecemo te fensi oznake sem ter tja

No če že 'mečemo te fensi oznake' spet nimaš prav ker naj bi šlo ne za prenos lastništva proizvoda ampak lastništva proizvodnih sredstev. Da ne boš preveč brihtn.
Če se pa ne bi obešal na bedarije bi pa dojel da smo 'prenesli lastništvo proizvodnih sredstev na delavce' s procesom privatizacije (grdi grdi kapitalizem ane?). V socializmu pa se temu sicer reče, da gre prenos na delavce, v resnici pa gre za prenos na državo ali partijo.

nurmaln je 20. feb 2018 ob 09:33 izjavil:

matijadmin je 20. feb 2018 ob 09:21 izjavil:

Smrekar, dve stvari ti nista jasni.

Podjetnik praviloma ne odgovarja s svojim premoženjem, kar je sistemsko zelo jasno urejeno in razmejeno, še takrat ko bi moral z vsem in bi sodišče moralo spregledati družbo (ta institut namreč ima na voljo), ne (ker imamo žal gnilo sodno prakso po najmanjši liniji odpora).

Mislim da tebi ni jasno več stvari. Podjetnik odgovarja s svojim premoženjem. Od oblike je samo odvisno s koliko premoženja odgovarja. S.P. odgovarja z vsem premoženjem, v d.o.o. pa odgovarja s svojim kapitalom.

Samostojni podjetniki niso neki veliki delodajalci pri nas zato sem jih izvzel. Pa dnoje tudi. Ti zdaj mešaš vizične in pravne osebe, lol, ne, podjetnik, lastnik družbe z omejeno odg. ali lastnik delnic s svojim premoženjem NE odgovarja!