Banka N26

delavec44 je 21. avg 2024 ob 20:54 izjavil:

Edino vprašanje, kot vedno, je kdo bo nadgradnjo programa plačal. Zakonske spremembe so navadno vključene v stroške vzdrževanja ampak to (IMO) ni zakonska sprememba. Komot lahko speljejo ročno. Vprašanje tudi ali vzdrževanje sploh plačujejo.

Kdo bo plačal je jasno, tisti ki ga uporablja? A blokce vezane knjige računov tudi kupuje tisti ki jih je predpisal ali jih kupuje tisti ki jih izpolnjuje? A davčno blagajno ti država kupi? Pa internetni priključek na katerega mora biti priklopljena?

Če je za njih ceneje da Jožica to ročno sprocesira kot pa da bi posodobili program, potem naj pač delajo ročno. Ne morejo pa ti odreči recimo izplačila plače na Revolut samo zato, ker njihov program tega ne omogoča. To pa je nezakonito!

Utk je 21. avg 2024 ob 21:02 izjavil:

To ni nadgradnja, ampak downgradnja, ker če bi v štartu bilo brez kontrole, bi bilo vse v redu.

Amen.

To je med njimi, kaj imamo tu za debatirat? Če je nekdo kupil program 10 let nazaj, ne bo tega dobil zastonj. Če pa vsak mesec plačuje par 100 evrov, ima pa najbrž že...

No daj razloži to strašno podporo za tuje račune. Ker malo prej še nisi vedel niti ali je ista datoteka, zdaj si pa že strokovnjak...

delavec44 je 21. avg 2024 ob 21:55 izjavil:

Zakaj ne bi debatirali? Nekdo debatira, da je to zakonska obveza.

Zakonska obveza je za podjetja, ki ti izplačujejo plačo ali pošiljajo direktna bremenitve. Ne za sam sw. Sw ni zavezanec za karkoli, podjetje, ki ga uporablja pa je. Kako bo podjetje delalo zakonito, če ima sw, ki tega ne omogoča, je pa problem podjetja...

delavec44 je 21. avg 2024 ob 21:52 izjavil:

Lej, gre se za to ali bo to plačala firma, ki program uporablja ali bo avtor programa dodelavo naredil brezplačno oz. na svoje stroške. Večina firm nima internih rešitev za to.

To je odvisno od tega kakšno licenco oziroma kakšen support imaš od njih. Ne si delat utvar, da bo kaj na stroške avtorja, razen če je ta avtor neumen. Če si kupil end product brez supporta potem je to to, moraš pač kupiti novo verzijo. Če pa imaš z avtorjem sklenjeno neko support pogodbo potem bi pa pričakoval, da so takšni fičr apdejti stvar tega supporta.

delavec44 je 21. avg 2024 ob 22:04 izjavil:

Sem verjetno še kaj pozabil.

Ma mater, če si firma ne more privoščit novega ali pa samo apdejtanega računovodskega programa 1x na 20 let, potem je pa to res velika žalost. A računalnike pa lahko vsakih par let zamenjajo, ter letni support za MS ali Adobe plačujejo... to pa zgleda ni noben problem.

Ja ne, ti si izpostavil, da je problem oziroma dilema v tem kdo naj bi moral to plačati. Se pravi na eni strani denar skozi okno z lopati mečejo, na drugi strani pa nimajo za support računovodskega programa in bi morda celo radi da jim ga nekdo sponzorira.

BlaY0 je 21. avg 2024 ob 22:13 izjavil:

Ja ne, ti si izpostavil, da je problem oziroma dilema v tem kdo naj bi moral to plačati. Se pravi na eni strani denar skozi okno z lopati mečejo, na drugi strani pa nimajo za support računovodskega programa in bi morda celo radi da jim ga nekdo sponzorira.

Dejansko sem že videl pogodbe o vzdrževanju kjer so bile zakonske spremembe brezplačne. Iz tega vidika sem to pisal, da je mogoče vredno debate ali je to zakonska zahteva ali pač kupec plača nov program ali dograditev.

Iz kje ga dobiš?

Če ga moraš dobit, pomeni da ga rabiš. Če si vsaj malo pameten pa dovoliš, da uporabnik spremeni bic ne glede na številko trr. Ker drugače bo čez 5 let spet nekdo imel problem, ker je nekdo hotel bit preveč pameten.

Utk je 21. avg 2024 ob 22:15 izjavil:

Iban oblika je že kolk, 15 let?
Tudi pri slovenskih bankah rabiš bic, kako da ne?
Tudi pri slovenskih bankah so se dogajale spremembe, če ima nekdo to vse fiksirano, potem bog pomagaj...
Preko trrja se ne išče niti bica niti banke, to če imaš, je treba kvečjemu vržt ven.
Kontrole pravilnosti vsaj za tuje račune v resnici ne rabiš. Če nekdo ne zna pretipkat 15 številk, ti nobena kontrola ne pomaga.

- da, saj pravim, če je star program
- pri slo računih imaš šifro banke v številki računa (dvomestna nacionalna identifikacijska oznaka)
- kontrola vnosa pravilnost je IMO obvezna

Itak, da če je nov program je vse to logično. Iz vidika dograjevanja starih programov gre pa žal za več kot odstranitev SI56 kontrole (če so bili TRRji v bazi sploh v iban obliki, kar je predpogoj za tuje TRRje).

In ja, na spletu obstajajo strani, kjer iz TRRja dobiš BIC ampak jaz še nisem videl, da bi kater program imel to implementirano preko WS, če obstaja. Po moje to ni 100%.

BlaY0 je 21. avg 2024 ob 22:25 izjavil:

Utk je 21. avg 2024 ob 22:18 izjavil:

Iz kje ga dobiš?

Vsak IBAN ima začetnih nekaj številk, ki v bistvu pritičejo tej banki. Potem imaš pa še zbirko vseh parov banka:BIC in glede na IBAN jasno lahko "ugotoviš" tudi BIC.

Če imaš šifrant bank in bicov za slovenske banke, zakaj ne bi imel istega še za tuje, po potrebi? Če ne dovoliš uporabniku spremenit bic ne glede na trr, je pa to fail, ki bo slej ko prej udaril ven.

Kako to zgleda realno za končnega uporabnika? Izbrat mora banko, šifra je bic, ime karkoli, in vpisat trr. Če je slovenska banka narediš kontrolo, če kontrola ne gre čez, daš opozorilo, da je trr nepravilen ali pa tuj. Če je res tuj, je to ok, če ne, naj preveri.

BlaY0 je 21. avg 2024 ob 22:30 izjavil:

delavec44 je 21. avg 2024 ob 22:25 izjavil:

In ja, na spletu obstajajo strani, kjer iz TRRja dobiš BIC ampak jaz še nisem videl, da bi kater program imel to implementirano preko WS, če obstaja. Po moje to ni 100%.

Revolut ali N26 SEPA transfer.... vpisuješ vedno samo IBAN. Pogledaš izpisek in voila, notri je tudi BIC/SWIFT.

Nek navaden program, ki se posodablja na 5 let, tega pač ne bo imel. Ne primerjaj tega z bankami.

Saj pravim da BIC-a sploh ne nucaš.

Seveda ga. Če ga ne bi, potem ga ne bi rabil iskat.

Rabiš:
1.) Country Code: The first two letters of the IBAN represent the country where the account is held.
2.) Bank Identifier: Depending on the country, the IBAN structure includes a part that identifies the bank. This is not standardized across countries, so you need to refer to a specific country's IBAN structure.
3.) Lookup Database: To translate this bank identifier into a BIC and bank name, you typically need access to a database or an API service that maps these identifiers to banks.

Točka 3 je problem. Zakaj bi vzdrževal tak šifrant za vse možne države, če pač vneseš BIC zraven in je. Banka si to lahko privošči. Poglej koliko bank se pri nas združuje, potem bi moral imeti posodobljen šifrant vsak mesec.

Ne ga ne. Nuca ga banka in ona ga najde na podlagi IBAN-a. Bistvo je kaj moram jaz naredit.

Vnesti moraš bic in iban, pika.

BlaY0 je 21. avg 2024 ob 22:36 izjavil:

Ne rabiš vzdrževat tega šifranta lokalno. Halo??? A smo v 19. stoletju? To je vse že na internetih dostopno vsakomur ob vsakem času.

Je. Pa bo tudi čez 10 let na istem naslovu?

BlaY0 je 21. avg 2024 ob 22:36 izjavil:

Ne rabiš vzdrževat tega šifranta lokalno. Halo??? A smo v 19. stoletju? To je vse že na internetih dostopno vsakomur ob vsakem času. Rabiš samo skripto ki dostopa do API-ja tega šifranta in to je to.

In to bo zastonj za poslovno rabo? In če ne bo dosegljiv, pač ustaviš poslovanje?

BlaY0 je 21. avg 2024 ob 22:37 izjavil:

Utk je 21. avg 2024 ob 22:37 izjavil:

Ne ga ne. Nuca ga banka in ona ga najde na podlagi IBAN-a. Bistvo je kaj moram jaz naredit.

Vnesti moraš bic in iban, pika.

Meni ga ni treba. To naredi banka namesto mene.

Probaj s podjetjem in slo banko. Še naslov prejemnika boš moral vnesti, čeprav vemo kako je potreben.

BlaY0 je 21. avg 2024 ob 22:37 izjavil:

Utk je 21. avg 2024 ob 22:37 izjavil:

Ne ga ne. Nuca ga banka in ona ga najde na podlagi IBAN-a. Bistvo je kaj moram jaz naredit.

Vnesti moraš bic in iban, pika.

Meni ga ni treba. To naredi banka namesto mene.

točno to, znotraj sepa je dovolj IBAN

Direktno bremenitev narediš enkrat... stranka ti da IBAN, ti na podlagi njega poiščeš BIC in zadeva je rešena. Vse se avtomatizira.

Utk je 21. avg 2024 ob 22:42 izjavil:

To kar ti vneseš v svojo spletno banko ne moreš primerjat z nekim računovodskim programom, ki se ali ne posodablja. Jaz samo pravim, da sw ti sicer lahko poskusi poiskat bic, ampak da mora bit uporabniku na koncu dovoljeno, da ga povozi, drugače bo slej ko prej panika v hiši.

Pa saj ta računovodski program tudi govori z banko prek nekega API-ja. V čem je potem problem? Ja, failsafe je pa vedno pametno imeti, se strinjam.

...in se spremeni tudi v registru ki je javno dostopen.

Utk je 21. avg 2024 ob 22:46 izjavil:

Da...dokler banka ne prevzame drugo banko. Iban ostane, bic se pa spremeni.

Žal ne more, nov IBAN dobijo. Če bi to šlo, bi lahko menjali banke pa bi številka TRRja ostala enaka.

Ti kar serji...zadnjič sem hotel na geni odpret sdd na n26, ne gre, fiksno si56. Moral bi jim pisat mail, itd.

Pa mislim da geni izda več bremenitev od 99% slovenskih firm.

Ti pa lahko fantaziraš naprej o 21. stoletju. Delaš problem tam, kjer ga ni. Vsak računovodja bo brez problema prepisal 20 cifer pravilno, in še dodatnih tistih par za bic.

Oddelek za Programiranje vabi, po moje?

Tam bi dobili tudi input drugih programerskih strokovnjakov!

Jaz govorim da je vse to sila preprosto. Vsi ti procesi so simpl kot pasulj. Lahko so kompleksni ampak so še vedno simpl. Če ima Gen.I tako kot praviš to ne pomeni da je to komplicirano ampak enostavno samo to da pojma nimajo in jih po domače povedano kratko malo boli đonson

Seveda je simpl. Ampak ni ga treba delat še bolj simpl. Nekdo, ki izdaja račune, mora imet možnost vnest bic, oz banko, čez vse kontrole, to je vse kar pravim. Drugače dobiš to kar ima geni, pa še marsikdo.

Si56 je fiksen, ker so se stari trrji pretvorili v nove tako, da se je dodal si56 spredaj. Še dolgo ni potem nihče tega pisal, si56 se je pač zmeraj dodal avtomatsko. Tako kot bi zdaj ti rad bic avtomatsko dodajal. Ampak to kar je danes prav, čez 10 let morda ne bo več.

Bančni api že prežveči, pač pošlješ paket in je. Samo da to stane 10, 15, lahko 20 evrov, in če je not napačen trr, boš vsaj za tistega moral poslat še enkrat. Novih 15 evrov.

Vse bi lahko nardili ja. Ampak kdo bo to naredu, in predvsem, kdo bo to plačal? In zakaj, zato, da nekomu morda občasno ne bo treba vnest 5 cifer?

Zdravo,

no sedaj sem že 1 mesec lastnik Metal računa in sem pač vzel letno članarino zaradi obresti seveda.

Me pa zanimajo vaše izkušnje predvsem glede teh zavarovanj za potovanje.

Kar se tiče zamud glede letov ali prtljage, pač lahko dokazuješ zamudo. Sicer ne vem na kakšni podlagi je odvisna višina recimo za prtljago. Bi moral prej kaj slikati, kaj imam v kovčku?



˝Emergencies while traveling˝, slednje jaz tretiram kot nezgodno zavarovanje. Se pravi za 1mil € krijejo vse zdravstvene oz. bolnišnične zadeve, 250€ za zobozdravstvene (to mi je sicer precej malo), za transport pa samo 2300€. Se pravi, da si razbijem kakšne zobe, ali grem v tujino na pohodništvo in rabim helikopterski prevoz sta zadnji dve kritji precej skopi. Imate ostali vseeno še posebej urejena nezgodna zavarovanja?

Glede preklica rezervacije. TO dobiš pokrito ne glede na vzrok? Oz ali recimo da jaz zbolim in ne morem iti? Predvidevam, rabiš za to kakšno zdravniško potrdilo poslati banki, ali?

Potem pa je še zadnja točka. Glede kritja tretjim osebam v primeru škode. To si jaz razlagam, da če najamem rent a car, da mi to oni potem povrnejo, drži? Se pravi, če ga najamem, po mojem mnenju ne bi rabil jemati njihovega zavarovanja. Res je, da bi moral prvo sam plačati odškodnino, ampak bi mi potem N26 oz. njihova zavarovalnica Allianz pokriti te stroške. Bi moral tu kaj posebnega paziti še recimo?

Dobro tisto za telefon se mi ne zdi dvoumno, kar se pa purchase protection tiče pa ne vem kako to lahko dokazuješ zopet. Recimo za Temu so razlagali da je precej zlorab. Tam nimam nič potrditev za plačilo preko kartice. Kako pa lahko rečem, da nisem jaz naročil?

Thomxy je 22. avg 2024 ob 09:22 izjavil:

Jaz sledim tej temi le zato, da zvem, kdaj bom lahko s telefonom plačeval direktno z N26 preko Google Wallet-a.
...pa je vse zašlo v vse druge debate... Kaj me lahko kdo pinga, ko moram na telefonu vključiti NFC?

Preko Curve deluje BP

Dionis je 22. avg 2024 ob 08:48 izjavil:

250€ za zobozdravstvene (to mi je sicer precej malo)

Ostalega ne bom komentiral, ker nimam izkušenj s temi zavarovanji, mi je pa samo tole skočilo v oči.

Zadeva je "emergencies while traveling", Ne nezgodno zavarovanje. Krije ti nujne zadeve. V primeru zoba to pomeni recimo to, da če te zob boli, ti z zobom naredijo nekaj, da pač neha bolet. Ponavadi ga odprejo, če je recimo gnoj spodaj, da se pritisk sprosti in neha bolet. Za takšne stvari je 250 eur dovolj, recimo.

Ne bojo ti pa krili novih zob. Za to imaš druga zavarovanja.

Če si dam kartico od N26 preko curve v google pay, je res 2,9% fee, za vse ali za nad 250 funtov? Nekje piše nad 250, ni pa čist jasno.