30 let Černobila

Intervju z režiserko zgoraj polinkanih filmov: Černobil je kot Sončev mrk, ko obmolknejo ptiči, čas pa ne obstaja več

Picture this (namenjeno splošni publiki). Zbudiš se, poješ zajtrk...pol pa potrkajo možje v zeleni kamuflaži, z maskami, pa ti rečejo, da moreš prit pomagat kidat razbitine.
Tri dni kasneje začneš razpadat in umirat v bolečinah, whith nobody around to help you, except some really disinterested hospital staff.

Roko na srce, to je popolnoma nedoumljiv koncept za 95% folka, še posebej milenijcev, ki jim reset iPhona predstavlja največji stres v lajfu.
Sicer lahko bi rekli, da je to dobro...ampak te popolnoma oddalji od realnosti in naredi totalnega nehvaležnega debila.

Priznam, da ko se mal skušam vživet v kožo tistih ljudi, me prav zmrazi in zna bit, da ne bi imel dovolj jajc za se tako žrtvovat.
Resno...dajo ti malo folje, eno medicinsko masko in lopato pa rečejo, da ne smeš bit več kot minuto zunaj na strehi. Fuck...i'd shit my pants. Še posebej ker veš, da boš najvrjetneje umru zelo hladne smrti.

V njihovo čast grem igrati S.T.A.L.K.E.R Shadow of Chernobyl

Če me ne bo prej dobil Snorkel.

bambam20 je 27. apr 2016 ob 00:32 izjavil:

s1m0n je 26. apr 2016 ob 21:45 izjavil:

Je pa tudi možno, da se sploh niso zavedali v kaj se podajajo.

Seveda niso vedeli. Pa tudi vprašanje, če so imeli sploh opcijo, da bi lahko zavrnili. V tem primeru bi jih čakal zapor v Sibiriji ali pa metek v hrbtenjačo.

Tilnik je pravilni odgovor.