SpaceX-u je uspelo, prvostopenjska raketa uspešno pristala!

No Warpedone je vsaj debatiral na mojo tezo/paradoks. Ostali fanboyi ste pa vzeli kot osebno žalitev.

V 45 letih je bilo res (bolj) malo napredka glede tega in šele sedaj se zadeve malo bolj premikajo, ko je jasno postalo, da žal NASA ni sposobna več biti gonilna sila. Tudi Space Shuttla niso znali nadomestiti. Pač ni interesa/denarja, kar se vidi tudi v tem, da je bila večina letal, ki še sedaj letijo zasnovana v tistih letih.

Zato tole pristajanje smatram bolj kot "ja sej je že čas" in ne kot "wau". Seveda zna pa Musk vse dobro potržiti in upam, da mu bo to uspevalo še naprej. Vsekakor super, da so takšni projekti uspešni.

Bellzmet je 24. dec 2015 ob 11:45 izjavil:

V 45 letih je bilo res (bolj) malo napredka glede tega in šele sedaj se zadeve malo bolj premikajo, ko je jasno postalo, da žal NASA ni sposobna več biti gonilna sila. Tudi Space Shuttla niso znali nadomestiti. Pač ni interesa/denarja, kar se vidi tudi v tem, da je bila večina letal, ki še sedaj letijo zasnovana v tistih letih.

Glej... NASA je raziskovalna inštitucija z omejenim proračunom tako kot recimo naš IJS. Tukaj ni vprašanje, ali so znali nekaj nadomestit ali ne. SpaceX je potegnil ogromno znanja in tudi inžinirjev iz teh projektov. V bistvu je kar fenomen kako se je NASO povsem politično posiljevalo z vsemi mogočimi povsem inžinirskimi projekti s političnimi navodili. Ares recimo zadnji tipičen primer, Space Shuttle je tudi povsem ista kategorija. Ampak v bistvu jim ne gre prav veliko zamerit, ker je bil tudi kompleten Apollo političen projekt, ki se ga pač ukine, ko ne nosi več političnih točk.
Zato me v teh temah vedno znova živcira pristop ljudi, ki imajo očitno probleme z osnovno šolsko fiziko, kako nekaj smo takrat nekaj znali, sedaj pa ne znamo več. Oziroma velepopularne zarotniške insuniacije, ki potem izvirajo iz tega. Da poračunaš pot na Luno in nazaj rabiš osnovno šolsko fiziko. Da dejansko sestaviš vozilo, ki bo to sposobno, bo treba malo več, ampak tega ne počnemo tule na tem forumu. To, da se konstantno pozablja na "What makes rockets go to space? Money!" faktor je pa že rahlo kriminalno.

>Da poračunaš pot na Luno in nazaj rabiš osnovno šolsko fiziko.

In na katero osnovno šolo si ti hodil, da so te učili orbitalno mehaniko? :)

Bellzmet je 24. dec 2015 ob 10:20 izjavil:

Heh. Veliko fanboyev v tej temi.

poznavanje osnovne fizike nima nobene veze s fanboyevstvom. fanboyevstvom cesa sploh, ce smem vprasat?

Hm pristanek na Zemlji (kljub gravitaciji) ne smatram kot bolj težavno nalogo kot pristanek na Luni. Do tja je treba pridet...če ti to ni jasno.

za del, ko je treba prit tja, poskrbi ogromna raketa. ogromna raketa je leta 1969 bila. samo pristajanje na luni s pristajalnim modulom pa je mnogo lazja stvar kot pristajanje prve stopnje falcona na zemlji.

V tem primeru pa je reč, ki je najprej vzletela, dosegla ~100km višine in 6000km/h nato zopet pristala točno tam kjer je morala in brez vsakih težav.

200 km visine, 100 km oddaljenosti

Vedno je zanimivo brati komentarje pametnjakovičev, ki dejansko mislijo, da lahko z "zdravo kmečko pametjo" razmišljajo o smoternosti početja takšnega podjetja kot je SpaceX. A si dejansko mislite da oni kar "na blef" spuščajo rakete v zrak in nima njihovo početje nobenega tehničnega razloga v ozadju? Da zadeve niso premišljene do potankosti s strani najboljših inženirov na svetu? Če vam še ni kapnilo je njihov namen zmanjšat ceno potovanja v vesolje, to pa narediš tako, da celotno plovilo čim večkrat uporabiš in da se pri tem čim manj poškoduje. Znesek goriva je po zadnjih informacijah, ki sem jih zasledil okrog 0.3% cene potovanja. Ljudjem manjka malo ponižnosti glede stvari na katere se ne spoznajo, najlažje se je delat pametnega.

znesek goriva nima veze, problem je življenjska doba motorjev in ostalih komponent (ampak seveda so motorji najbolj kritični, ker se v njih dogajajo vse te ekstremne razmere). ampak musk pravi, da že do sedaj določeni motorji več kot 10x zapored štartajo in ugasnejo in da pri tem niso zasledili posebne degradacije. pravi tudi, da bodo tole stopnjo zalaufali celo v statičnem testu, brez da bi karkoli razstavljali. ampak je še kup drugih stvari, recimo cel postopek izstrelitve je zelo zapleten in dolgotrajen in se dostikrat zgodi, da se večkrat prestavlja. en cel kup stvari je še, ki pride prej na vrsto kot cena goriva oz. ki prej ratajo bottleneck, ko enkrat odšteješ strošek proizvodnje nove 1. stopnje.

ali se splača ali ne, bomo vedeli, ko bo taka stopnja prvič še enkrat poletela in bo znana končna bilanca dodatnih stroškov zaradi refurbishmenta. do takrat lahko samo špekuliramo ob določenih trditvah muska, in te so sicer kar pozitivne glede tega (torej, da se motorji ne obrabijo dost)

samo v raketnih motorjih so dosti bolj ekstremne razmere kot v reaktivnih in do sedaj so bili skoraj vsi delani z namenom, da zanesljivo delajo na robu zmogljivosti tisti dve minuti, potem so pa odpisani. izjemi sta motorji od space shuttla in motorji od falcona. pa z obrabili sem se nerodno izrazil, verjetno bo večji problem nabiranje saj. metanski motorji tega problema ne bodo imeli, kar je tudi eden izmed razlogov za njihov razvoj pri spacexu in blue originu

7982884e je 25. dec 2015 ob 19:10 izjavil:

ali se splača ali ne, bomo vedeli, ko bo taka stopnja prvič še enkrat poletela in bo znana končna bilanca dodatnih stroškov zaradi refurbishmenta. do takrat lahko samo špekuliramo ob določenih trditvah muska, in te so sicer kar pozitivne glede tega (torej, da se motorji ne obrabijo dost)

Tudi če stane refurbished 10 milijon, je to, vsaj po moji računici, manj od 60 milijonov.

Motorji so pa narejeni za dolgotrajno uporabo. Kar Musk pove v intervjuju, ki sem ga dal.

Njemu se ne gre toliko z optimizacijo teže in performanc kolikor za večkratno uporabo.

edit: zgornji graf ze uposteva 3.8 milijona dodatnih stroskov, tako da niso ravno idealni pogoji. se posipam s pepelom.

Fajn samo vzdržljivost rakete za ponovno lansiranje še ni ravno preizkušena reč.bo še nekaj vofe preteklo preden bo stvar dosegla željeno zanesljivost.

Jst je 17. jan 2016 ob 16:21 izjavil:

And we're doing it again:

Upam, da jim uspe.

Zakaj pa spet na morju pristajajo?

Ker pošiljajo tovor višje v orbito kolikor sem razumel.

naslednjih nekaj poskusov pristankov bo na morju, zato ker taki pristanki terjajo manjo goriva, ki bo pri teh izstrelitvah bolj pomemben (drugacna orbita / tezji tovor)

Meni izgleda, kot bi se noga zaradi temperatur zmehčala in se upognila.

Dobro naredi kabum na koncu . Škoda... Pri ločitvi je imela hitrost 6kkmh, je znano kolikšen del tega je orbitalna hitrost? A gre tu pretežno za hitrost oddaljevanja od Zemlje? Kako sploh izgleda vračanje rakete, je let ves čas kontroliran in raketa postavljena pokonci?

Senitel je 19. jan 2016 ob 20:31 izjavil:

Približno 28800km/h za LEO. To pomeni, da mora launcher premagat tam do 2000km višine, obenem pa mora doseč 28800km/h po horizontali, sicer bo zadeva padla nazaj dol. Hitrost oddaljevanja od zemlje bo šla na 0km/h (razen, če gre za eliptično orbito).

Ti govoriš za draco/tovor, mene pa zanima le kako je sestavljena hitrost prvostopenjske rakete ob ločitvi. Uraden podatek je max. 8000km/h, mene zanima kakšna je takrat orbitalna hitrost.

SambaShare je 19. jan 2016 ob 20:51 izjavil:

Ti govoriš za draco/tovor, mene pa zanima le kako je sestavljena hitrost prvostopenjske rakete ob ločitvi. Uraden podatek je max. 8000km/h, mene zanima kakšna je takrat orbitalna hitrost.

Prva stopnja nima orbitalne hitrosti, ker niti ni v orbiti.

To me je zanimalo ja. Postavi pa magnitudo dosežka še precej višje. Lepo da se še kdo na svetu loti kaj drzno/zahtevnega, da ni preveč dolgčas.

tukaj imaš zelo kul vizualizacijo trajektorij za pretekle in bodoče spacexove izstrelitve: http://doflah.github.io/boostback/

Hmm, posnetek totalno zabije Firefox-a.

IE in Chrome predvajata tekoče.