Normiran s.p. vprašanja... ?

Meni se zdi, da na financah nimajo o čem pisati, potem pa 1x tedensko praktično copy pastajo članek o normirancih, ki so ga prejšnji teden objavili. Vedno slabša kvaliteta člankov... Več kot očitno je pa tudi to, da sovražijo normirance :D

Tole me je vedno zanimalo... Delam za neko belgijsko firmo, sem atipičen zavezanec za DDV, na račune dajem obratno klavzulo z 0% davka. Oddajam RP-O, DDV-O...

Vprašanje. Ali firma, kateri izstavim račun, plača svoj belgijski davek?

Hvala

Oni na svoji strani poknižijo tak račun hkrati z vstopnim in izstopnim ddvjem z njihovo lokalno ddv stopnjo. Praktično nimajo stroškov z plačilom ddvja, poročat pa ga morajo.

Zelo malo verjetno je, da se bo kdo spuščal v to. Ne poznam primera, da bi se kdorkoli od inšpektorjev vtikal v koga v podobni situaciji. Zelo verjetno je, da boš tudi od podjetja dobil pogodbo, ki je spisana tako, da je jasno, da gre za pogodbeno delo. Vse pogodbe, ki jih imam se izogibajo izrazov kot je "zaposlitev", "zaposleni" itd. in pri vseh je jasno navedeno, da gre za pogodbo med dvema poslovnima subjektoma ne za zaposlitev.

Jaz mislim, da takšno delo niti slučajno ne more pasti pod delovno razmerje. Gre za delo po urni postavki, v lastnih prostorih, z lastno opremo (tudi, če ti kupijo laptop to še ne pomeni, da delaš izključno na njihovi opremi, še vedno imaš svojo pisarniško opremo, potencialno svoj software itd). Kot s.p. nisi vključen v točno določen delovni proces podjetja, ne delaš po njihovem urniku v njihovih prostorih. Kot s.p. načeloma tudi nisi dolžan osebno opravljati določenega dela, ampak storitve opravljaš kot podjetje. Jaz imam v pogodbah to npr. izrecno napisano.

Po drugi strani pa inšpektorju noben ne brani, da izda odločbo po svoji presoji. Na tebi je potem, da se bockaš z njimi in dokazuješ, da nimajo prav. Ampak kot rečeno, nisem še slišal za tak primer.

Sicer poišči tukaj "elementi delovnega razmerja", da dobiš malo več konteksta.

Odpreš normiran s.p., potem pa vsake tolko času kakemu znancu, ki ni s tabo v sorodu izdaš račun za kako "svetovanje" in imaš mir. Več kot 1 stranka v enem letu. Pač požreš tistih par 10 evrov za davek, ampak si na varnem.

Smo že večkrat tu povedali, pa eni še kar mešajo. Lahko delaš tudi za dve stranki, pa imaš pri obeh elemente delovnega razmerja - in težave, če se inšpektor vpiči v to.

mogoce malo nerelavanten clip, ampak vseeno, da se malo zamislimo o smislu davkov in kdo jih pravzaprav placuje v najvecji meri (srednji sloj?)
https://www.youtube.com/shorts/FBWBrVbk...

Ni čisto povezano z Normiranci, ampak da ne odpiram nove teme, ima kdo konkretne izkušnje z prejmanjem plačil na paypal (SP)?

Tu ne mislim da bi odprl spletno trgovino, ampak da naredim projekt in nekdo nakaže recimo 5000€ na moj business paypal račun, kako to gre na FURSU ipd.?

Ne na s.p. ampak na d.o.o. Kaj točno te zanima?

Meni je sicer to vodila računovodja, ampak pošiljal sem ji izpiske iz PayPala enako kot iz drugih TRRjev in ona je vodila PayPal kot ločen bančni račun.

No to, paypal business račun odprem in kaj potem, moram kaj prijavit? Ali samo računovodkinji kasneje povem da je bil račun XY plačan na paypal?

Prijava računa ni potrebna, ker za FURS PayPal ni bančni ali plačilni račun. Je pa potrebno seveda prijaviti vse prihodke na PayPal.

Evo, tukaj je nekaj na to temo: https://mladipodjetnik.si/novice-in-dog...

maticb492 pa saj pri s.p. se zgodba zakljuci, ko izdas racun. Izdan racun je zate "prihodek". Tok denarja zanima izkljucno tebe, ker bos na podlagi izdanih racunov moral placat davke.

Niti racunovodkinji ne rabis porocat kdaj ti je kdo dejansko placal racun, razen ce se ukvarja tudi s terjatvami.

Zal se ne spoznam na detajle, tako da ti ne morem dat dobrega odgovora. Ti pa priporocam, da si denar iz Paypala cimprej nakazes na svoj bancni racun, ker se sicer lahko ujames v njihov AML/KYC hell, ki ni redek.

EDIT: Mogoce streljam v prazno, ampak poglej si tudi https://wise.com/ ki je veliko bolj robustna zadeva kot Paypal, ker se denar takoj pretoci na tvoj racun, podpirajo pa nakazila iz vseh moznih drzav. Zna biti se ceneje za tvojo stranko.

Mislim da je to malo potenciranje težav. Na stotine ali pa tisoče Slovencev operira brez težav s PayPalom.

Uporaba PayPala za plačevanje spletnih nakupov ni ravno isto kot držanje denarja od firme na njem.

Jaz poznam primere, ko je PP blokiral (začasno) račune z nekaj 10 ali celo nekaj 100k sredstev. Nihče sicer ni ostal brez denarja, je pa precej nadležno, če nekaj tednov ne moreš do denarja.

Dober dan,
imam vprašanje glede pogojev kdaj je potrebno postati zavezanec za DDV.
Situacija je taka, da trenutno sem normiranec, imam s.p. in račune izdajam samo strankam v Sloveniji.
Ponudila se mi je možnost tudi za dodatno delo iz tretje države. Če prav razumem, moram v vsakem primeru postati atipični davčni zavezanec, če hočem izdajati račune v tuje države.
Največji problem z razumevanjem pa imam pri tem, kako je z obvezno vključitvijo v sistem DDV, in sicer a se v tisto magično mejo 50.000€ šteje celotni promet (tudi z tretjimi državami), in bom moral potem torej postati davčni zavezanec ter tudi v Sloveniji zaračunavati DDV strankam?
Iz tretje države bom imel cca 80% prometa (50.000€), v Sloveniji pa okrog 10.000€ letnega prometa.

cl1ck je 17. jun 2022 ob 17:18 izjavil:

Dober dan,
imam vprašanje glede pogojev kdaj je potrebno postati zavezanec za DDV.
Situacija je taka, da trenutno sem normiranec, imam s.p. in račune izdajam samo strankam v Sloveniji.
Ponudila se mi je možnost tudi za dodatno delo iz tretje države. Če prav razumem, moram v vsakem primeru postati atipični davčni zavezanec, če hočem izdajati račune v tuje države.
Največji problem z razumevanjem pa imam pri tem, kako je z obvezno vključitvijo v sistem DDV, in sicer a se v tisto magično mejo 50.000€ šteje celotni promet (tudi z tretjimi državami), in bom moral potem torej postati davčni zavezanec ter tudi v Sloveniji zaračunavati DDV strankam?
Iz tretje države bom imel cca 80% prometa (50.000€), v Sloveniji pa okrog 10.000€ letnega prometa.

Atipični davčni zavezanec postaneš, če izdajaš račune drugim državam v EU, kamor seveda ne spada Slovenija, prav tako ne spadajo sem tretje države, UK, USA,...

Matic ti je že odgovoril na kratko, tukaj imaš pa še na dolgo:

V kolikor s.p. v preteklih 12 mesecih preseže prag 50.000 evrov obdavčljivega prometa znotraj Slovenije, mora vstopiti v sistem DDV. Gre za določbo 1. odstavka 94. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1):

(1) Davčni zavezanec je oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov obdavčljivega prometa.

Pomemben izraz je tukaj obdavčljivi promet. V primeru, da se izda Slovenskemu podjetju račun, gre za obdavčljiv promet. Če pa račun izdamo podjetju znotraj EU, se na račun zapiše, da se uporabi obrnjena davčna obveznost (glej 1. odstavek 25. člena ZDDV-1). To pomeni, da prejemnik računa (podjetje) sam plača DDV. To pomeni, da takšen račun NE uvrstimo v obdavčljiv promet, ker mi (torej normiran s.p.) ne plačamo DDV. Torej pri tovrstnem delu prag 50.000 ni pomemben in vstop v sistem DDV ni obvezen, ampak moramo zgolj postati atipični davčni zavezanec.

Delo za stranke v tretjih državah (ki niso v EU) tudi ne spada pod obdavčljivi promet, prav tako v takšnih primerih niti ni potrebno postati atipični davčni zavezanec. V takšnem primeru se je potrebno samo držati omejitev normiranega s.p.
Atipicni davcni zavezanec

V kolikor ima s.p. stranke v tujini in znotraj EU (ne Slovenija) in jim želi izdajati račune, potem mora postati atipični davčni zavezanec. To je potrebno storiti že pred začetkom dela. Takšen promet ne šteje v obdavčljivi promet, zato se nujno na račun zapiše, da se uporablja obrnjena davčna obveznost (glej 1. odstavek 25. člena ZDDV-1). To pomeni, da prejemnik računa (podjetje) sam plača DDV. Prag 50.000 eur pri tovrstnem delu ni pomemben in vstop v sistem DDV ni obvezen.

Za tovrstne davčne zavezance je značilno, da ne obračunavajo DDV od domačih dobav, nimajo pravice do odbitka DDV in tudi niso plačniki DDV po 76.a členu ZDDV-1. Ti davčni zavezanci morajo torej obračunavati DDV le ali od prejetih storitev ali/in od opravljenih pridobitev blaga iz drugih držav članic na ozemlju Slovenije, ne pa tudi od opravljenih dobav blaga in storitev na ozemlju Slovenije (domačih dobav), hkrati pa tudi nimajo pravice do odbitka DDV.

Atipični davčni zavezanec torej postanete:

- če ste v tekočem koledarskem letu presegli limit nabave blaga znotraj Evropske unije, ki je 10.000 evrov;
- če prejemate storitve od davčnega zavezanca iz druge države članice EU;
- če opravljate storitve davčnemu zavezancu iz druge države EU (če gre za prodajo blaga ali storitev fizičnim osebam, ta obveza ne velja) – podatek o višini prometa za zadnji dve alineji ni pomemben.

cl1ck je 17. jun 2022 ob 19:01 izjavil:

matic492 je 17. jun 2022 ob 17:19 izjavil:

Na kratko: ne.
Na malo daljše v 50k mejo za DDV se šteje samo obdavčljiv promet, kar tvojih 50k ni, ker je mesto obdavčitve v tujini.

Hvala obema!

A je potem potrebno vsak mesec oddajati še kak dodaten obrazec preko portala E-davki za promet v tretjih državah?

Ne, tisto se oddaja, ce si atipicni ali DDV zavezanec.

Trajnik... Poklikam 1x in potem 12 mesecev velja.

Pat_MaGroin je 28. jun 2022 ob 08:28 izjavil:

Standing order v N26?

Meni ni jasno, da ne morejo narediti tako, da nakazes xy na en račun s sklicem in potem se ta denar samodejno razporedi po kontih. Res vesoljska znanost.

Pa a niso to imeli oz lahko daš nekaj na FURS nek sklic in pol on trga glede na to kje dolguješ katerim blagajnam, če pa je Invictus pa še nekdo pisal tu o tem

Scheduled transfers... Zadeva rešena.

Pat_MaGroin je 28. jun 2022 ob 09:12 izjavil:

Tisto je, da združiš 3 položnice od 5. Zakaj ne more bit 1 nakazilo :).

Če pa se spomnim da lahko na nek sklic pošlješ ves keš in FURS poravna vse kar si dolžn s tega računa... naj me Invictus popravi sem 99% da je on to omenil. Se spomnim da je nekaj omenil da se poravnajo vsi dolgovi od tistega...

Super bi bilo, da bi FURS-u nakazal na začetku leta za celo leto vse in potem sami na koncu leta poračunajo kolko je premalo/preveč. Ampak to je verjetn utopija pri nas...

amacar je 28. jun 2022 ob 10:03 izjavil:

Ja lahko si nakazoval na sklic 99996 (nekaj v tem stilu), sem tudi sam v preteklosti uporabljal. Sedaj imam narejena recurring plačila na Revolutu, 1x na leto popravim in imam mir 12 mesecev, pa se ne rabim ukvarjati s kakšnimi položnicami itd.

Ja, to funkcionira za 2 mini položnici + akontacijo dohodnine.

Mimogrede, a sem jaz budala, ali v revolut business ne vidiš ibana pošiljatelja nakazila?

Ja, poračun deluje samo če si ti v plusu :D

Jaz res ne vem zakaj se tako sekirate za to 1x mesečno opravilo. Jaz delam vse ročno, zato da se prijavim vedno v E-davke in preverim če je vse ok (čeprav mi računovodkinja zdaj pošilja odkar jo imam), da nimam kakih opominov in nič slučajno. Paranoja mogoče, hehe :D

Saj se, kot je gor napisal @okapi.

Samo potem na kartici zavezanca ne vidiš vse lepo, ker je vse pod nerazporejena plačila in potem delajo pobote.

Kolikor vem je v bistvu vseeno kam nakažeš, dokler nisi v minusu, je tako?

Mislim da, samo nimam prakse iz tega :)

Saj vse na isti IBAN nakazuješ, samo referenca je drugačna. Dokler je notri tvoja davčna (prava referenca), mislim da je na koncu vseeno.