☰

» »

SpaceX reusable rockets

SpaceX reusable rockets

Temo vidijo: vsi
««
103 / 104
»»

BigWhale ::

BT52 je izjavil:

OMG točno to kar sem upal, da bo rosfraj držal formo. Ker že ena STS misija jih je rešlo, da so imeli luknjo pod ohišjem antene enkrat.


Tole kar se je zgodilo s tem flapom je nekaj zelo podobnega kar se je zgodilo na STS-107 s Columbio, s to razliko, da je bil shuttle vecinoma iz aluminija.

Invictus ::

Jeklo je res očitno boljša kovina za raketa kot aluminij, kljub večji teži...

Sploh za reusable plovila...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

BT52 ::

BigWhale je izjavil:

BT52 je izjavil:

OMG točno to kar sem upal, da bo rosfraj držal formo. Ker že ena STS misija jih je rešlo, da so imeli luknjo pod ohišjem antene enkrat.


Tole kar se je zgodilo s tem flapom je nekaj zelo podobnega kar se je zgodilo na STS-107 s Columbio, s to razliko, da je bil shuttle vecinoma iz aluminija.


Jup. Že samo popravijo tole prekrivanje pri tečaju pa so zmagali. Osebno bi rob naredil preko reže tečaja in se ta težava nebi več ponovila. Samo tole so zdaj detajli. Konceptualno vse štima.

AvtoR ::

Z raptorji je še vedno malo težav.
Eden je odpovedal pri vzletu, drugi pri pristanku boosterja.

BT52 ::

Samo planirana je itak redundanca in margin izpad 2eh ali celo 3eh. Rabijo ure letenja, da se porihta. 100% jih jebe kavitacija pa drugi resonančne ali akustične sile. Ni lahko tega simulirat.

AvtoR ::

Za human rated bodo morali biti 100% zanesljivi. Razvoj gre naprej in ne dvomim, da jim nebi uspelo.

Invictus ::

Pozablja se malo na dejstvo, da je Starship, če zanemarimo reusability, že pripravljen za izstrelitev tovora.

Če bi naredili non-reusable drugo stopnjo, bi lahko že dobavljali tovor v orbito...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

bastadu ::

Starship bo sposoben v orbito naenkrat dostaviti ca. 10x več Starlink satelitov kot F9, pomoje bomo videli deploy Starlinkov čez ca. 1-2 testna poleta, torej mogoče že celo letos ...
Predstavljajte si kakšen pogled bo na nebu, ko bo šel vlak 600 satelitov :O

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: bastadu ()

Okapi ::

Samo ni vse tako preprosto. Kakšna je trenutno razlika v stroških izstrelitve ene ali druge rakete? In potem je tu še tveganje - če se en polet ne posreči, je izguba tovora pri veliki raketi 10x večja.

pirate2024 ::

Zato so pa zavarovanja.

In pri zanesljivost in produkciji SpaceX to niti ni tak problem...

Cr00k ::

pirate2024 je izjavil:

Zato so pa zavarovanja.

In pri zanesljivost in produkciji SpaceX to niti ni tak problem...


So, če ti zavarovalnica zavaruje... ni pa nujno.

pirate2024 ::

Zakaj pa ne bi, saj gre samo za verjetrnosti račun in znesek...

Je pač znesek toliko večji...

J.McLane ::

Kakšen pa je ta verjetnosti izračun, na podlagi dveh uspešnih poletov v orbito?
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci

BigWhale ::

pirate2024 je izjavil:

Zato so pa zavarovanja.

In pri zanesljivost in produkciji SpaceX to niti ni tak problem...


Kaj ti pa pomaga zavarovanje, ce ti zaradi tega crkne podjetje?

Si startup, dobis investicijski kapital za nek satelit, potem raznese raketo, ti sicer dobis nekaj denarja nazaj, ampak hkrati pa rabis spet pol leta, da nardis nov satelit, vmes te pa prehiti konkurenca in izgubis narocnike za tvojo storitev. Recimo.

Invictus ::

Ustanoviš nov startup :)
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Okapi ::

pirate2024 je izjavil:

Zato so pa zavarovanja.

In pri zanesljivost in produkciji SpaceX to niti ni tak problem...

Pri "tamali" raketi ne, tavelika se bo morala pa še dokazati in je sedaj sigurno ne bi hotela nobena zavarovalnica zavarovati, ali pa bi bilo zavarovanje precej več kot 10x dražje.

kow ::

Pozabljas, da je čas najbolj dragocena "dobrina". Če 2x uspešno izstrelijo 600 starlink satelitov, tudi če tretjič izgubijo tovor, so proti konkurenci močno povečali prednost pri kapaciteti satelitskega interneta.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: kow ()

Okapi ::

Če se res tako mudi. Ker če v resnici sedaj potrebujejo 1000 satelitov, jih je nesmiselno takoj v krožnico poslati 2000. Ker ko jih bodo potrebovali 2000, bo tistih dodatnih 1000 sigurno že cenejših (tako sateliti kot izstrelitev).

En tak zanimiv - čisto off-topic - primer precej nesmiselnega hitenja je bilo določanje človeške DNK (Human Genome Project). Od 1990 do 2003, ko so s fanfarimi označili uspešen zaključek, je zadeva stala 3 milijarde dolarjev. Danes stane določanje celotne DNK enega človeka okoli 600 dolarjev.

Če ne bi zaradi prestiža takrat tako hiteli, ampak bi del sredstev vlagali v razvoj opreme, bi projekt končali nekaj let kasneje, z recimo polovičnimi stroški. Ampak ker je večinoma šlo za javni denar - komu mar.>:D

kow ::

Pa kako se mudi. Vec imas kapacitete, vec imas lahko narocnikov, ki ti mesecno posljejo 100e na racun. Trenutno imajo ze skoraj 3 milijone narocnikov. Poleg tega lahko tudi hitreje zamenjas floto satelitov, kar pomeni da bos novejso tehnologijo deployal hitreje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: kow ()

BT52 ::

Plus kake marže imaš na enterprise pogodbah. Letalski, ladijski promet se po mojem mnnju slini do tal. Plus hja tudi vojska heeh

BigWhale ::

BT52 je izjavil:

Plus hja tudi vojska heeh


To je seveda primarni uporabnik, vse ostalo je samo bonus. :>

DarkSite ::

Pa sej ne bodo posiljali 600sat :D lol kaj vam je :D

Falcon 9:

Starlink v1: ~60 sat 260 kg 2.6 meters x 1.6 meters x 0.2 meters
Starlink v2 Mini: ~21 sat 800-900 kg.

Starship:

Starlink v2: do ~100 sat. 1,250 kg 7metrov
Starlink v3: nekje med 50-80 sat odvisno od spec.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: DarkSite ()

lynxslo5 ::



Ellie je takoj po izstrelitvi Starshipa dobila intervju z Elonom. Deklina je očitno dobro zapisana pri Elonu.

BigWhale ::

V ozadju je bil tudi Tim, Everyday Astronaut. Musku je cist jasno, da rab PR za te stvari in tole je kar dober nacin. Tim bo v naslednjih dneh objavil interview z Elonom in tour celotnega kompleksa. Zdaj caka, da mu SpaceX potrdi kaj lahko pokaze. :D

BigWhale ::

Starship je zgresil landing point za 6km, booster je bil pa on target.

DamijanD ::

Za SS je bil uspeh že to, da sploh lahko govorimo za koliko je zgrešil

energetik ::

DamijanD je izjavil:

Za SS je bil uspeh že to, da sploh lahko govorimo za koliko je zgrešil

Tako je, zadeti točko na drugi strani Zemlje na 6km natančno s stopljenim flapsom je nor uspeh.
vires in numeris

TezkoDihanje ::

https://x.com/SpaceX/status/17994588540...
Super Heavy landing burn and soft splashdown in the Gulf of Mexico

BigWhale ::

energetik je izjavil:

DamijanD je izjavil:

Za SS je bil uspeh že to, da sploh lahko govorimo za koliko je zgrešil

Tako je, zadeti točko na drugi strani Zemlje na 6km natančno s stopljenim flapsom je nor uspeh.


Ja, seveda. Moj komentar ni bil misljen kot kritika. Je bil samo interesting fact iz interviewja.

To da je un flap prezivel je ze skor cudez.

Comandante ::

Kaj drugo stopnjo bodo potegnili iz morja, ali je potonila? Najbrz bi morala plavat?

Res bi bilo zanimivo videti, kaj je ostalo od nje.

lynxslo5 ::



Sunita Williams prikaže cockpit Starlinerja. Razlika napram Crew Dragonu je kot dan in noč. Starliner je še kot iz časa Gemini plovila, Crew Dragon pa kot iz Sci-Fi filma.

Slovenki Suniti in njenemu co-astronavtu pa želim varno in uspešno vrnitev na Zemljo.

TezkoDihanje ::

energetik je izjavil:

DamijanD je izjavil:

Za SS je bil uspeh že to, da sploh lahko govorimo za koliko je zgrešil

Tako je, zadeti točko na drugi strani Zemlje na 6km natančno s stopljenim flapsom je nor uspeh.


Pove veliko o tem, kako je SW sposoben kompenzirat spremembe v hardwareju. Res hecno, kako je Starship robusten že v tej fazi razvoja.

BigWhale ::

lynxslo5 je izjavil:

Razlika napram Crew Dragonu je kot dan in noč.


To je na nek nacin res, ja.

lynxslo5 je izjavil:


Starliner je še kot iz časa Gemini plovila, Crew Dragon pa kot iz Sci-Fi filma.


No, to je pa mal bullshit. :D

lynxslo5 ::

Mogoče je primerjava z Geminijem res malo pretirana. Mogoče je boljša primerjava s Space Shuttle cockpitom

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lynxslo5 ()

phantom ::

Zakaj je imeti vse na touchscreenih toliko boljša opcija? Pri avtomobilih praktično vsi zagovarjamo old-school gumbe, ker tipkati po touch screenu je izjemno nerodno. Pri vesoljskem plovilo pa naj bi bilo to cool?
~
~
:wq

BT52 ::

No to se strinjam, samo je mikavno počit gor zaslon in plačat UI dizajnerje, ki lahko skozi leta prodajajo SW, ki ima ogromno maržo. Plus ker smo na obrobju avtomatizacije je prehod na voice, ali gestikularni sistem nekako smiseln začetek. Jaz bi rekel, da je obstoj gumbov overrated. konec koncev je nam cilj, da naredimo vesolje komercialno ane? Plus plovila postajajo tako kompleksna, da šolanje pilotov v tako zahtevnih vstonih fazah letov in fizikalnih preračunov orbit itd nima smisla. Oz ljudje so zelo slabi pri ponovljivih in zelo natačnih nalogah.

DEBUG pa se lahko nardi z enim laptopom, kateri je zagotovo , kto redundanca prisoten na plovilu in tehnikom z povezavo. :D Ali pa vzamejo v bigbangu eno logitech usb tipkovnico ...xD

TezkoDihanje je izjavil:

https://x.com/SpaceX/status/17994588540...
Super Heavy landing burn and soft splashdown in the Gulf of Mexico


Nice. Lepo. Zgleda je neki razfukalo na enem od 13 motorjih in ventila ni zaprl oz je prišlo do puščanja nekje v tej okolici motorja. Že dovolj, da poči regen autogen cev tik za flanžu ventila recimo pa imaš dovoljši leak, da se vžge.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: BT52 ()

BT52 ::

TezkoDihanje je izjavil:

energetik je izjavil:

DamijanD je izjavil:

Za SS je bil uspeh že to, da sploh lahko govorimo za koliko je zgrešil

Tako je, zadeti točko na drugi strani Zemlje na 6km natančno s stopljenim flapsom je nor uspeh.


Pove veliko o tem, kako je SW sposoben kompenzirat spremembe v hardwareju. Res hecno, kako je Starship robusten že v tej fazi razvoja.


To sem hoteč tudi povedat. Da bi kako predavanje kakega elektronika iz SpaceXa povedal na faksih veliko več, kot vsi profesorji skupaj. Impresivno kako dobro modularno se programski sistem odziva na spremembe. Zgleda povsem fizikalno baziran sistem. Ker razume inercije, višine, hitrosti in jih izračunava na podlagi senzorike. Mislim, vsaj vsi elektronski sistemi bazirajo na fizikalnih načeil DUH. Samo vseeno, da ti polovica krila razpade pa še vedno kompezira sistem ustrezno. :D Med drugim pa MCAS sistem od neke druge firme faila in naredi BOINK direkt v vodo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: BT52 ()

codeMonkey ::

Prakticno vsak krmilni algoritem je baziran na fizikalnem sistemu. Odstopanja pa so pac tretirane kot motnje in v tem primeru so bila dovolj majhna, da se jih je premagalo.

BT52 ::

...ma ja saj to je ravno finta ta šum. Kateri senzor ti laže. Kateri izračun v kodi se zavrže ipd. Katere kalculacija naj ponastavi ali celo na novo izračuna. Se zadeva kar zakomplicira še posebej, če vemo, da ima Flaocn do tja 69 procesnih enot na okoli plovila. Konec koncev je ti je postavitev koda in usmeritev plovila osnovno merilo, ter pozicija GPS.

kow ::

DarkSite je izjavil:

Pa sej ne bodo posiljali 600sat :D lol kaj vam je :D

Falcon 9:

Starlink v1: ~60 sat 260 kg 2.6 meters x 1.6 meters x 0.2 meters
Starlink v2 Mini: ~21 sat 800-900 kg.

Starship:

Starlink v2: do ~100 sat. 1,250 kg 7metrov
Starlink v3: nekje med 50-80 sat odvisno od spec.


Lahko bi tudi rekli "600 ekvivalentov" . Bo manj satelitov, bodo pa tezji. Verjetno z razlogom -> vecji bandwidth ipd.

phantom je izjavil:

Zakaj je imeti vse na touchscreenih toliko boljša opcija? Pri avtomobilih praktično vsi zagovarjamo old-school gumbe, ker tipkati po touch screenu je izjemno nerodno. Pri vesoljskem plovilo pa naj bi bilo to cool?


Tipkati po screenu seveda ni izjemno nerodno, ampak je izjemno enostavno, zato tudi imamo pametne telefone z zasloni na dotik. Voznja avtomobila je specificna v tem, da naj bi voznik ves cas gledal na cesto. Verjetno v vesolju ne rabis gledati ves cas skozi prednje steklo... Prednost gumbov je morda tudi pri kaksnih vecjih tresljajih (izstrelitev ipd.). Pa tudi ta prednost je vprasljiva od kar imamo ogromne zaslone in so lahko tudi ikone veliko vecje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: kow ()

J.McLane ::

A ni tudi malo omejitev v katero smer (orbito) je iztreljen starship, ker sedaj so tisti starlink sateliti nekaj časa v vrsti in načeloma so dokaj v isti tirnici eden za drugim, seveda se čez čas malo prerazporedijo, ampak vprašanje če bi bilo koristno imeti za cel starship satelitov tako "blizu". Verjetno bo res število satelitov dokaj isto samo velikost in moč se poveča.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci

Invictus ::

BT52 je izjavil:


To sem hoteč tudi povedat. Da bi kako predavanje kakega elektronika iz SpaceXa povedal na faksih veliko več, kot vsi profesorji skupaj. Impresivno kako dobro modularno se programski sistem odziva na spremembe. Zgleda povsem fizikalno baziran sistem. Ker razume inercije, višine, hitrosti in jih izračunava na podlagi senzorike. Mislim, vsaj vsi elektronski sistemi bazirajo na fizikalnih načeil DUH. Samo vseeno, da ti polovica krila razpade pa še vedno kompezira sistem ustrezno. :D Med drugim pa MCAS sistem od neke druge firme faila in naredi BOINK direkt v vodo.

Ta adaptivni softver ni nekaj novega USAF se s tem ukvarja vsaj že 20 let.

In tudi testirali so te zadeve na F-18, ko so simulirali, da določene krmilne površine ne delujejo...

V svetu letalske elektronike je to že produkt :D.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

energetik ::

kow je izjavil:

phantom je izjavil:

Zakaj je imeti vse na touchscreenih toliko boljša opcija? Pri avtomobilih praktično vsi zagovarjamo old-school gumbe, ker tipkati po touch screenu je izjemno nerodno. Pri vesoljskem plovilo pa naj bi bilo to cool?


Tipkati po screenu seveda ni izjemno nerodno, ampak je izjemno enostavno, zato tudi imamo pametne telefone z zasloni na dotik. Voznja avtomobila je specificna v tem, da naj bi voznik ves cas gledal na cesto. Verjetno v vesolju ne rabis gledati ves cas skozi prednje steklo... Prednost gumbov je morda tudi pri kaksnih vecjih tresljajih (izstrelitev ipd.). Pa tudi ta prednost je vprasljiva od kar imamo ogromne zaslone in so lahko tudi ikone veliko vecje.

Seveda je nerodno. Sploh v avtu sovražim touch za kaj več kot avdio in navigacijo, pa že tisto je zabava, ko se pelješ po naših razsutih cestah, da zadaneš pravi del ekrana. Na srečo imam klimo popolnoma fizične gumbe. Pa še tu zmaga moja stara gajba, ki ima še za ventilator velik vrtljiv gumb - to je po mojem optimum ergonomike.
Tudi telefon, če je le možno in sem doma, grem za PC z velikim ekranom, tipkovnico in miško. Tudi če gre samo za zabavo.
vires in numeris

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: energetik ()

kow ::

Se enkrat preberi kaj sem napisal.

Invictus ::

kow je izjavil:


Tipkati po screenu seveda ni izjemno nerodno, ampak je izjemno enostavno, zato tudi imamo pametne telefone z zasloni na dotik. Voznja avtomobila je specificna v tem, da naj bi voznik ves cas gledal na cesto. Verjetno v vesolju ne rabis gledati ves cas skozi prednje steklo... Prednost gumbov je morda tudi pri kaksnih vecjih tresljajih (izstrelitev ipd.). Pa tudi ta prednost je vprasljiva od kar imamo ogromne zaslone in so lahko tudi ikone veliko vecje.

Tipkati je simpel, zadeti pa ni vedno trivialno...

Že v avtu ne... Kaj šele v raketi, ki se trese.

Ni vse novo boljše...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

energetik ::

Ravno to sem mislil. Tudi če je velik touch gumb, če ti prst podrsa zaradi tresljajev, ni nujno da prime, lahko pa se zgodi še kaj drugega.
vires in numeris

kow ::

Ne smes imeti fiksnih idej. Kot recimo, da bo software za touch deloval enako kot pri telefonu oz. androidu.
Ali pa idejo, da je vecja verjetnost, da bos zgresil tipko. Morda pa je vecja nevarnost, da sploh ne bos nasel pravega stikala, ker jih je prevec ter v stresni situaciji ne najdes pravega.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: kow ()

pirate2024 ::

kow je izjavil:

Morda pa je vecja nevarnost, da sploh ne bos nasel pravega stikala, ker jih je prevec ter v stresni situaciji ne najdes pravega.

Očitno ne razumeš kako poteka logika kabin v letalih/vesoljskih plovil in urjenje pilotov...

kow ::

Ocitno ne. Zato sem tudi napisal "morda". Bi bilo pa zanimivo pogledati zadnjih 50 let vesoljskih poletov ter identificirati stevilo situacij, kjer je bil problem pravocasno pritisniti stikalo oz. gumb. Morda sploh ne obstaja.

pirate2024 ::

Nima pojma in pametuje...

Malo preberi zgodovino vesoljskih poletov, pa ti bo jasno....
««
103 / 104
»»