Forum » Elektrotehnika in elektronika » Vprašanje glede amperaže na ATX napajalniku.
Vprašanje glede amperaže na ATX napajalniku.
rdecaluc ::
Dober večer!
Mene pa zanima kako v praksi deluje to da ima recmo moj napajalnik na 5V liniji, torej na rdeči žici 20A.
Kaj se zgodi če tu gor priklopim napravo, ki potrebuje zgolj 1A oz. 5A? Gre potem samo toliko skozi ali jo skuri?
Zanima me tudi kaj bi se zgodilo če se te žice primem z roko, glede na to da je 0.3A čez srce smrtno.
Hvala za odgovore :>
Mene pa zanima kako v praksi deluje to da ima recmo moj napajalnik na 5V liniji, torej na rdeči žici 20A.
Kaj se zgodi če tu gor priklopim napravo, ki potrebuje zgolj 1A oz. 5A? Gre potem samo toliko skozi ali jo skuri?
Zanima me tudi kaj bi se zgodilo če se te žice primem z roko, glede na to da je 0.3A čez srce smrtno.
Hvala za odgovore :>
Est modus in rebus. ,typos
einstein :P ::
Če boš priklopil napravo, ki potrebuje samo 1 ali 5A in, če ta naprava deluje na 5V, potem bo delalo čisto v redu. Pač, vzame si toliko, kot rabi, če je napetost prava.
Če primeš, ne bo nič, lahko si daš tudi na jezik, malo boš čutil ampak ne toliko, da bi te bolelo.
Čez srce je smrtno od 0.01-0.03A, se pravi 10-30mA, ti si napisal 300mA, kar je že precej (10× več).
Tak tok ne bo šel niti približno skozi tvoje srce, ker imaš preveliko upornost in je napetost 5V premajhna, da bi skozi to tvojo upornost pognala tok, recimo 10mA. Recimo, jaz potrebujem kakih 80V, da gre skozi mene cca. 1,5-2mA. Seveda je odvisno od človeka, do človeka. 230V pa že lahko skozi tebe pošlje 10mA ali več, odvisno od vlažnosti rok in od tvoje kože, pa kje in, za koliko časa primeš.
LP
PS: iz tega lahko izveš, da se lahko dotakneš tudi 3,3V in 12V linije brez težav (12V ti ne priporočam ravno z jezikom testirat, ni pa nevarno, ampak že kar precej zaboli, vsaj mene)
Če primeš, ne bo nič, lahko si daš tudi na jezik, malo boš čutil ampak ne toliko, da bi te bolelo.
Čez srce je smrtno od 0.01-0.03A, se pravi 10-30mA, ti si napisal 300mA, kar je že precej (10× več).
Tak tok ne bo šel niti približno skozi tvoje srce, ker imaš preveliko upornost in je napetost 5V premajhna, da bi skozi to tvojo upornost pognala tok, recimo 10mA. Recimo, jaz potrebujem kakih 80V, da gre skozi mene cca. 1,5-2mA. Seveda je odvisno od človeka, do človeka. 230V pa že lahko skozi tebe pošlje 10mA ali več, odvisno od vlažnosti rok in od tvoje kože, pa kje in, za koliko časa primeš.
LP
PS: iz tega lahko izveš, da se lahko dotakneš tudi 3,3V in 12V linije brez težav (12V ti ne priporočam ravno z jezikom testirat, ni pa nevarno, ampak že kar precej zaboli, vsaj mene)
STAY OUT OF MY TERRITORY!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: einstein :P ()
einstein :P ::
To, kolikšna napetost je še varna, se ne da ravno izračunat, ker ne veš svoje upornosti in se ta tudi spreminja, pa z multimetrom je ne moreš zanesljivo izmeriti, poleg tega je tudi različen tok usoden za ljudi.
Tam, od 50V naprej je že "visoka napetost", ki se naj je nebi dotikal, saj te lahko ta ubije (ampak 99,9% ljudi to ne bo ubilo, pač je to neka meja varnosti). 230V sem že dostikrat izkusil, pa tudi že višje enosmerne napetosti, ki so bolj nevarne ampak za enkrat sem hvala bogu še živ.
Tam, od 50V naprej je že "visoka napetost", ki se naj je nebi dotikal, saj te lahko ta ubije (ampak 99,9% ljudi to ne bo ubilo, pač je to neka meja varnosti). 230V sem že dostikrat izkusil, pa tudi že višje enosmerne napetosti, ki so bolj nevarne ampak za enkrat sem hvala bogu še živ.
STAY OUT OF MY TERRITORY!
rdecaluc ::
Okej super.
Namen imam namreč predelat star ATX napajalnik, ker potrebujem 3,3V, ter 5V. Za enkrat kaže dobro :D.
Hvala za odgovor. Lohka pa pol prilepim kakšno sliko, kako mi bo ratal.
Namen imam namreč predelat star ATX napajalnik, ker potrebujem 3,3V, ter 5V. Za enkrat kaže dobro :D.
Hvala za odgovor. Lohka pa pol prilepim kakšno sliko, kako mi bo ratal.
Est modus in rebus. ,typos
rdecaluc ::
Evo projekt končan. Predelan star ATX napajalnik da izda 3.3V, 5V, 12V, -12V ter -5V.
Voltaža na linijah je kar vredu. 3.33V, 4,92V, ter 12,02V. Stroški so bili 4,8€, s tem da sem napajalnik imel, pospajkal pa mi je sosed :).
Še par slikc ...
Voltaža na linijah je kar vredu. 3.33V, 4,92V, ter 12,02V. Stroški so bili 4,8€, s tem da sem napajalnik imel, pospajkal pa mi je sosed :).
Še par slikc ...
Est modus in rebus. ,typos
cegu ::
Napajalniki so tudi zato tako dragi, da ti omogočijo to kar ti želiš (da boš imel 5V ne glede na tok).
Če boš pa na 5V polnilec od mobitela priklopil manjši porabnik, ki ima tudi nazivno napetost 5V, ga boš pa skuril. To pa zato, ker požre premalo toka, da bi vhodno napetost spravil na 5V, ampak ostane višje (tudi 10).
Tako da - kot nazivna napetost na poceni "adaprerčkih" je mišljena delovan napetost, ne napetost odprtih sponk.
Oz - na tvojem napajalniku lahko priklopiš kar hočeš, z mobitel polnilci pa lahko kakšno stvar skuriš.
Če boš pa na 5V polnilec od mobitela priklopil manjši porabnik, ki ima tudi nazivno napetost 5V, ga boš pa skuril. To pa zato, ker požre premalo toka, da bi vhodno napetost spravil na 5V, ampak ostane višje (tudi 10).
Tako da - kot nazivna napetost na poceni "adaprerčkih" je mišljena delovan napetost, ne napetost odprtih sponk.
Oz - na tvojem napajalniku lahko priklopiš kar hočeš, z mobitel polnilci pa lahko kakšno stvar skuriš.
jest10 ::
A ti si ostal tko nekako 10let v preteklosti?
Nestabiliziranih usmernikov z običnim trafotom že več let nimaš z mobiteli(in z večino elektronike tudi ne)
Nestabiliziranih usmernikov z običnim trafotom že več let nimaš z mobiteli(in z večino elektronike tudi ne)
cegu ::
Ideja SMPS mi je znana, ne morem pa reči da sem ga kdaj računal. Niti za hec, niti za res.
Vendar tudi pri SMPSjih (skepam da so to bili ker so bili precej lahki), ki sem jih kupil od kitajca sem ugotovil, da je izhodna napetost kar precej odvisna od bremena. In za majhno napravco kot so danes polnilci je mobitel relativno kar velik porabnik.
Si mi pa vsaj spravil dvom pod kosti, in sedaj se bom pozanimal zakaj je to tako. Imaš mogoče kakšen graf od odvisnosti izhodne napetosti od bremen za SMPS (katerikoli)?
Vendar tudi pri SMPSjih (skepam da so to bili ker so bili precej lahki), ki sem jih kupil od kitajca sem ugotovil, da je izhodna napetost kar precej odvisna od bremena. In za majhno napravco kot so danes polnilci je mobitel relativno kar velik porabnik.
Si mi pa vsaj spravil dvom pod kosti, in sedaj se bom pozanimal zakaj je to tako. Imaš mogoče kakšen graf od odvisnosti izhodne napetosti od bremen za SMPS (katerikoli)?
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | ATX napajalnik- stabiliziran usmernik (strani: 1 2 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 8834 (7171) | h25 |
| » | LED RPi (strani: 1 2 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 13632 (9656) | salcadoo |
| » | Napajalnik za LED svetilkeOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 12050 (11318) | IQ42 |
| » | Raspberry Pi USB portableOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 2331 (1939) | Yacked2 |
| » | optocouplerOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 3436 (2978) | korenje3 |