Medijska gneča na letališču Šeremetjevo.
vir: New York TimesTo je trenutno najbolj realen scenarij. Tridesetletni ameriški sistemski administrator namreč v tranzitni coni moskovskega letališča Šeremetjevo tabori že vse od 26. junija, ko se je tam ustavil na poti do Kube. Do tja je še isti dan, ko so mu Američani preklicali potni list, prišel s pomočjo začasne potne listine (safe pass), ki mu jo je izdal ekvadorski konzul v Londonu in dobri Assangov prijatelj Fidel Narvaez, a očitno brez dovoljenja uradnega Quita, saj je bila listina do prihoda v Moskvo že preklicana (možnosti za azil v Ekvadorju pa tudi). Snowden se tako sploh ni mogel vkrcati za let do Kube, na letalu čakajoči novinarji pa so tako odleteli brez njega. Vmes je zaprosil za azil v kupu drugih držav, prave možnosti pa so se mu odprle šele po diplomatskem incidentu med Bolivijo in ZDA, ko se je bolivijski predsednik Morales vračal z diplomatskega obiska v Moskvi. Ko je bil že v zraku nad sosednjo Avstrijo, so mu Francija, Italija in Španija nenadoma odrekle vstop v domači zračni prostor, sprva brez prave obrazložitve, kasneje pa so priznali, da so dobili namige, da naj bi bil na letu tudi Snowden. Morales je bil primoran prisilno pristati na Dunaju, nakar je smel brez konkretnejšega pregleda letala vendarle nadaljevati pot in se vrniti domov. V Latinski Ameriki so seveda takoj izbruhnile glasne demonstracije proti ameriškemu imperializmu, Bolivija, nato pa Venezuela in Nikaragva pa so Snowdnu ponudile azil. Seveda mora do tja še priti, kar je, kot vidimo iz Moralesove prigode, skrajno zapleteno.
So se pa v njegov bran postavili tudi Združeni narodi, ki jih skrbi tako oster nastop zoper ljudi, ki razkrivajo celokupne kršitve človekovih pravic (na ta del zgodbe smo že kar malo pozabili) in pa seveda dejstvo, da imajo ZDA ožičeno njihovo celotno stavbo v New Yorku.