Abasada Gavioli-Dokumentarni film

Dokumentarni film o Ambasadi Gavioli z naslovom Katedrala luksuznih barv.

Gre za diplomsko delo režiserja Roka Jurmana, ki je k projektu povabil še Črta Butula, z njim pa je poskušal prikazati doprinos in kulturni pomen (tako umetniški kot glasbeni) omenjenega kluba, v katerega tudi sam redno zahaja zadnjih 8 let, za mesto Izola. V dobro uro trajajočem filmu o kultnem prizorišču, ki je svoja vrata prvič odprl 20. decembra 1995 (mesec dni pozneje kot načrtovano), govorijo arhitekt Gianni Gavioli (po njem se klub tudi imenuje), dekoraterka Eleonora Bellaccini, nekdanji lastnik Alverin Mlakar ter priznana DJ-ja Valentino Kanzyani in Ian F.

Za celoten projekt je Rok s presledki porabil okoli dve leti, kar šest mesecev pa je potreboval, da je prišel v stik z Gaviolijem, tako da je že skoraj obupal. Rok se je namreč odločil, da Ambasado predstavi skozi njeno arhitekturo, saj se mu zdi, da je bilo o glasbeni plati povedano že marsikaj, o arhitekturi pa ne, kar je v bistvu logično, saj se ta ponoči ne vidi dobro, podnevi pa tam ni nobenega.

Katedrala Luksuznih Barv predstavlja zgodbo o zloglasni diskoteki Ambasadi Gavioli, o njenem arhitekturnem pomenu za lokalno okolje in temeljni vlogi pri razvoju elektronske glasbe na Obali. V dobro uro trajajočem filmu je predstavljena pot kluba od gradnje do kasnejšega prihoda zvenečih DJ-ev iz vsega sveta. Pripoved je podana s strani oseb, ki so na različne načine pripomogle k njenemu razvoju in so jo s svojim delovanjem ponesle v svet. Hkrati so v svet ponesle tudi mesto Izola, ki je z njo pridobilo na prepoznavnosti. Nastopajo: arhitekt Gianni Gavioli, dekoraterka Eleonora Bellaccini, lastnik blagovne znamke Ambasada Gavioli Alverino Mlakar, DJ Valentino Kanzyani in DJ Ian F. Režija: Rok Jurman, Črt Butul. Jezik: Slovenski, Italijanski.

Vir:24 ur in obala.net



Zanimiv dokumentarec, za vse, ki ste bili kdaj del te diskoteke.

Vedno dober žur, bom pogledal hvala.

Jaz sem bil pa tam najraje podnevi, ko je bil mir.

Jim privoščim - zato sem pa pomagal, tako kot pri Metelkovi in vseh drugih centrih alternativne kulture.

jype je 27. apr 2014 ob 12:28 izjavil:

Ponoči sem bil enkrat, pa se je slišalo, kot da na kovinostrugarski šoli prvič delajo s stružnico in prešo.

So bili pa ljudje tam vidno navdušeni, tako da bodisi so se naučili delat s stružnico, bodisi jim taka glasba v resnici ustreza.

Podnevi si lahko slišal bucko past na tla, če ni padla v lužo posušene kokakole in alkoholnih pijač :)

da nisi bil ti na the stroj koncertu:)

hm se spomnem ko sem bil tam pred davimi 15 leti... takrat še dokaj nepoznavna zadeva in sem mislil da sem v nekem lokalu.

I wouldn't know the difference if it hit me in the eye.