Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

SambaShare je 11. jan 2018 ob 10:44 izjavil:

Ti jih. Raje verjamem kumulativnim podatkom v Nemčiji, kot neki random elektrarni, ki si jo izbral. Pa ne pozabimo da si ti začel z razliko 1/3 oz. 1/4. Zdaj se pa preerkamo ali je faktor 4x/6x/8x.

Nekaj postov nazaj se prilepil link do online podatkov preko 500 elektrarn. Poglej njihove diagrame.
Kolikor vem ima v Nemčiji skoraj vsak lastnik SE tudi baterije, ker so mu to zaradi cenovne politike splača. Tako v omrežje oddajajo le viške energije. Ti viški so pa poleti, ko so itak vsi Nemci ali v Španiji ali na Hrvaškem ali... veliko večji, kot pa pozimi. Torej omrežje v Nemčiji lahko čuti takšno razmerje ni pa v takšnem razmerju proizvodnja sončnih elektrarn.

Nikec3 je 11. jan 2018 ob 11:10 izjavil:

Ti jih. Raje verjamem kumulativnim podatkom v Nemčiji, kot neki random elektrarni, ki si jo izbral. Pa ne pozabimo da si ti začel z razliko 1/3 oz. 1/4. Zdaj se pa preerkamo ali je faktor 4x/6x/8x.

V Nemčiji so razlike med zimo/poletjem večje, ker imajo večje razlike v kotu Sonca.

Po tem grafu zadeve za Slovenijo sploh niso tako slabe. Potrebno se je zavedati, da so to podatki za eno elektrarno. Če bi gledali podatke za vse elektrarne v Sloveniji so razlike verjetno manjše.

To hočem že par dni dopovedati nekaterim vztrajnim "JEKovcem" pa se jih nikakor ne dotakne. Če bom pa izgubil voljo, bodo pa še naprej živeli v zmoti.

SambaShare je 11. jan 2018 ob 11:16 izjavil:

Za Slovenijo je tam žalost, polovica podatkov manjka. Relevantna za debato tu je kumulativa vseh, če kdo najde. Da je imela neka posamezna elektrarna dobro/slabo X leto je nerevantno.

Podatke imaš na ELES. Je pa čudno, da za JE in TE podatke lahko izvoziš in jih v kakšni preglednici obdelaš, za OVE pa to ni omogočeno?
Bi se človek vprašal, če je temu tako, da lahko nekateri še naprej širijo fake dejstva o alternativnih virih?

PS četudi je za Slovenijo relativno malo SE online se lahko pomikaš v ravni čeri na vzhod ali zahod, saj so tam razmere podobne kot v Sloveniji. Pa tudi pri teh objavljenih SE lahko vidiš neke zakonitosti kor npr. če je npr. januarja nizka proizvodnja pri eni ali je tako pri vseh ali pa je povprečje višje...

telexdell je 11. jan 2018 ob 11:44 izjavil:

Podatke imaš na ELES.

Ni jih. Niti v letnem poročilu. Mogoče popoldan poskusim najdi za Avstrijo.

telexdell je 11. jan 2018 ob 10:40 izjavil:

Bi lahko bil malce natančnejši? Je neumnost ker trdim, da ni vodoravno postavljenih elektrarn ali ali ker trdim, da diagram velja za sevanje na vodoravno ploskev? Ali si mislil na kaj drugega? Težko se branim, če ne poznam tvojih misli.

Neumnost je to, da trdiš, da je razmerje med poletnim in zimskim izkoristkom bistveno različno za vodoravno in nagnjeno površino. Tako da je prikazan graf za vodoravne površine povsem relevanten in točen in bi zgolj v tvoji nevedni buči graf za nagnjene panele izgledal bistveno drugače. Ja, absolutne vrednosti bi bile različne, kot za vodoravne površine, ampak razmerje med zimskimi in poletnimi meseci bi bilo pa zelo podobno.

Nekoliko se sicer razmerje med poletno in zimsko proizvodnjo da spreminjati s spreminjanjem naklona panelov. Če so bolj položno, bo izkoristek poleti nekoliko višji na račun nekoliko nižjega izkoristka pozimi; če so bolj navpično, pa obratno. Ampak optimalna postavitev je nekje vmes, med 'optimalnim poletnim naklonom' in 'optimalnim zimskim naklonom', tako da optimalno postavljene elektrarne ne bodo imele izrazite pristranskosti v prid poletni ali zimski proizvodnji in bo torej razmerje med njima praktično enako, kot za ravne površine (za katere si dobil graf).

frudi je 11. jan 2018 ob 12:17 izjavil:

Neumnost je to, da trdiš, da je razmerje med poletnim in zimskim izkoristkom bistveno različno za vodoravno in nagnjeno površino. Tako da je prikazan graf za vodoravne površine povsem relevanten in točen in bi zgolj v tvoji nevedni buči graf za nagnjene panele izgledal bistveno drugače. Ja, absolutne vrednosti bi bile različne, kot za vodoravne površine, ampak razmerje med zimskimi in poletnimi meseci bi bilo pa zelo podobno.

Nekoliko se sicer razmerje med poletno in zimsko proizvodnjo da spreminjati s spreminjanjem naklona panelov. Če so bolj položno, bo izkoristek poleti nekoliko višji na račun nekoliko nižjega izkoristka pozimi; če so bolj navpično, pa obratno. Ampak optimalna postavitev je nekje vmes, med 'optimalnim poletnim naklonom' in 'optimalnim zimskim naklonom', tako da optimalno postavljene elektrarne ne bodo imele izrazite pristranskosti v prid poletni ali zimski proizvodnji in bo torej razmerje med njima praktično enako, kot za ravne površine (za katere si dobil graf).

Če še imaš kaj prostora v glavi ti prilagam tabelo obsevanja za Ljubljano. Pa naj drugo ocenijo kdo ima nevedno bučo:

Hvala za te podatke. Kritični so torej v vsakem primeru samo trije meseci (november, december, januar). Tukaj bomo potrebovali še nekaj alternativ, za vse ostalo bo fotovoltaika + kratkotrajna hramba povsem dovolj. Ta kratkotrajna hramba bodo ČHE (ne 20, ampak max. kaki trije), akumulacija HE in pa baterije.

ti prilagam tabelo obsevanja za Ljubljano.

Iz zgornje tabele.. Min H_opt je 1250 Wh/m2/day, Max H_opt pa 6290/day, razmerje 6290/1250 = 5
Razmerja za neoptimalno postavitev so irrelevantno.

Od kje torej opletanje z 8x manj pozimi?

Razmerja za neoptimalno postavitev so irrelevantno.

Razmerja za optimalno postavitev so nerelevantna, dokler niso vse elektrarne optimalno postavljene.

Od kje torej opletanje z 8x manj pozimi?

Opletanja z razmerjem 1:5 in manj so nerelevantna, z izjemo 1:5 v idealnem primeru postavitve.
Tako da bo tisti moj 1:6 v realnosti kar lepo držal, pa če se še tako trudite prikazati nasprotno.

jernejl je 11. jan 2018 ob 13:02 izjavil:

Razmerja za neoptimalno postavitev so irrelevantno.

Razmerja za optimalno postavitev so nerelevantna, dokler niso vse elektrarne optimalno postavljene.

Od kje torej opletanje z 8x manj pozimi?

Opletanja z razmerjem 1:5 in manj so nerelevantna, z izjemo 1:5 v idealnem primeru postavitve.
Tako da bo tisti moj 1:6 v realnosti kar lepo držal, pa če se še tako trudite prikazati nasprotno.

Če daš noter npr. Koper je razmerje 1:4. Torej se ne nagiba proti 6 ampak proti 3.

PS za ne optimalno postavitev npr. 60° je na isti lokaciji v Kopru razmerje 5599:2300=2,34

jernejl je 11. jan 2018 ob 13:15 izjavil:

Ti kar išči posamične primere, ki bodo potrjevali tvoj prav, če boš zato imel lepši dan.
Lahko pa pride kdo drug in prilepi drugačno postavitev, kjer je razmerje 1:8, in bo s tem potrdil drugi prav.

Okrog optimuma je razmerje tam 4 kot trdim jaz in ne 8 kot trdiš ti.
Ker si se skliceval na ne optimalno postavitev sem ti dal primerjavo, katera še bolj odstopa od tvoje trditve. Celo pri najslabši postavitvi je razmerje 5, kar je še daleč do 8.
Večina SE je postavljena na strehah objektov. Kjer je streha ravna so paneli na posebnih podstavkih. Če pogledaš te podstavke in če pogledaš naklone streh so na primorskem bolj položne kot je optimalni kot (med 30 in 35°) za naše področje v večini Slovenije pa bolj strme (35°in več). Iz tega izhaja logični sklep, da bo pri porastu SE pri nas razmerje med zimsko in letno proizvodnjo iz SE bolj med 3 in 4 (kot trdim ves čas) kot pa med 7 in 8 (kot trdite nekateri).

Okrog optimuma je razmerje tam 4 kot trdim jaz in ne 8 kot trdiš ti.

Sem rekel 6, ti pa 3 do 4.

Ker si se skliceval na ne optimalno postavitev sem ti dal primerjavo, katera še bolj odstopa od tvoje trditve. Celo pri najslabši postavitvi je razmerje 5, kar je še daleč do 8.

Ker ti statistični podatki niso bili všeč in si se skliceval na vodoravno površino, sem ti dal dve primerjavi, kateri še bolj odstopata od tvoje trditve. Ena elektrarna ima razmerje 5,1, druga pa 5,9.
To je daleč od 3 ali 4, kot si trdil ti.

Če pogledaš te podstavke in če pogledaš naklone streh so na primorskem bolj položne kot je optimalni kot (med 30 in 35°) za naše področje v večini Slovenije pa bolj strme (35°in več). Iz tega izhaja logični sklep...

...da bo razmerje večje kot pri tvoji optimalni postavitvi, zaradi manjšega kota.
Strehe imajo naklon z razlogom.... ki pa ni ta, da boš lažje gor poveznil panel z večjim kotom.

1) da se za to ljudje ne odločajo je za toliko višja investicija, da se ti pri velikostih elektrarn za neto meritve nikoli ne povrne.
2) če imaš gibljive panele moraš tudi za SE na strehi pridobiti gradbeno dovoljenje.

Razumem težave, če maš v mislih računalniško nadzorovano in motorno gnano superduper konstrukcijo, ki ti dnevno sledi soncu.

Ampak jaz imam v mislih precej bol preprosto reč, kjer je pozasemezen panel tritočkovno vpet. Spodnji dve točki sta na isti osi, tretja pa pritrjena na navadno ročno vreteno, ki določa naklon.
Ko delaš fizični pregled zadeve, prilagodiš naklon letnemu času. Še vedno nujno met gradbeno dovoljenje za kaj takega?

WarpedGone je 11. jan 2018 ob 14:05 izjavil:

1) da se za to ljudje ne odločajo je za toliko višja investicija, da se ti pri velikostih elektrarn za neto meritve nikoli ne povrne.
2) če imaš gibljive panele moraš tudi za SE na strehi pridobiti gradbeno dovoljenje.

Razumem težave, če maš v mislih računalniško nadzorovano in motorno gnano superduper konstrukcijo, ki ti dnevno sledi soncu.

Ampak jaz imam v mislih precej bol preprosto reč, kjer je pozasemezen panel tritočkovno vpet. Spodnji dve točki sta na isti osi, tretja pa pritrjena na navadno ročno vreteno, ki določa naklon.
Ko delaš fizični pregled zadeve, prilagodiš naklon letnemu času. Še vedno nujno met gradbeno dovoljenje za kaj takega?

Piše ... če so paneli fiksno pritrjeni na podlago... Torej domnevam, da bi potreboval.

Drugače pa- strehe hiš so običajno relativno visoko. Bi lezel parkrat letno po lestvi na streho, da bi vsakič za malce spremenil kot in bi dobil mogoče za 1000 kWh (100 €) več elektrike pri tam 10 kW SE? Kje pa je še lazenje po strehi, da če se kaj zatakne, mazanje vijaka in gibljivih delov...

PS- stvar pa je seveda povsem drugačna pri večjih SE, še posebno če stojijo na ravnih in dostopnih strehah. Tam pa je delati SE brez sledenja zares skregano z logiko in ekonomiko.

@Warpy, elektrarne so na ključ tudi zaradi tega razloga, ker se ljudem preprosto ne da zaj... s tem. Oni hočejo imeti elektrarno na strehi in z njo natanko 0 ur dela.

neboben je 11. jan 2018 ob 14:24 izjavil:

eno praktično vprašanje,
če bi kupil avto na električni pogon....
in vgradil toplotno črpalko...
a bi torej v sončnih mesecih pridelal dovolj električne energije, da polnim celo leto avto in pozimi,jeseni,pomladi gonim ogrevanje s toplotno črpalko ?
A je kakšna stran kje je izračun lepo prikazan ?
pač tko razmišlam, kolk močno sončno elektrarno z net-metringom bi rabil, da vse prej omenjene naprave lahko polnim ?

Odvisno seveda od porabe gospodinjstva in tega koliko se voziš. V našem primeru je tako, da porabimo na leto 18 000 kWh (velika hiša + toplotna črpalka), 11 kW elektrarna pa bi nam letno dala cca 12 000 kWh. Ampak, to če porabiš več energije kot je proizvedeš ni pri net meteringu nobenega problema. Pač plačaš za ostanek po normalni ceni.

neboben je 11. jan 2018 ob 14:24 izjavil:

eno praktično vprašanje,
če bi kupil avto na električni pogon....
in vgradil toplotno črpalko...
a bi torej v sončnih mesecih pridelal dovolj električne energije, da polnim celo leto avto in pozimi,jeseni,pomladi gonim ogrevanje s toplotno črpalko ?
A je kakšna stran kje je izračun lepo prikazan ?
pač tko razmišlam, kolk močno sončno elektrarno z net-metringom bi rabil, da vse prej omenjene naprave lahko polnim ?

To pa zveni nekako tako: Če obkrožim kakšno številko na lističu ali bom zadel super loto?
Nihče ne ve, koliko energije potrebuješ za ogrevanje.
Nihče ne ve, pogoje za postavitev SE in s tem, koliko elektrike bi dobil na leto.
Nihče ne ve, koliko km bi delal z avtom, da bi lahko ocenil koliko energije boš potreboval.
Nihče ne ve, koliko elektrike porabiš brez TČ in avta
Nihče ne ve...

Drugače pa je bila meja za neto meritve postavljena tako, da bi ob primerni legi hiše in neki primerni izolaciji objekta večini ljudi takšna moč ustrezala. Tisti kateri izstopajo po velikosti objekta ali izgubah pač ne.

frudi je 11. jan 2018 ob 14:47 izjavil:

Ja, kot sem rekel, malo se da spreminjati razmerje med zimskim in poletnim izkoristkom. Tako zelo, da je pri optimalno postavitvi celo samo 5x :P (kar je pa res malenkost manj od 6x, kot sem sprva rekel na pamet).

Ti pa kar postavljal čimbolj navpično svoje panele, da bo poletni izkoristek čim slabši. Potem se boš lahko hvalil, da pozimi pridelaš samo pol manj, kot poleti :P

Tabela velja za Ljubljano. Preveri Maribor, preveri Koper, preveri kraje kjer se ne utaplajo celo zimo v megli in smogu= večina Slovenije.

Kok zdaj, na to si pa pozabil:

Neumnost je to, da trdiš, da je razmerje med poletnim in zimskim izkoristkom bistveno različno za vodoravno in nagnjeno površino. Tako da je prikazan graf za vodoravne površine povsem relevanten in točen in bi zgolj v tvoji nevedni buči graf za nagnjene panele izgledal bistveno drugače. Ja, absolutne vrednosti bi bile različne, kot za vodoravne površine, ampak razmerje med zimskimi in poletnimi meseci bi bilo pa zelo podobno.

Sedaj pa ne vem, kdo ima nevedno bučo

Nikec3 je 11. jan 2018 ob 14:53 izjavil:

Drugače pa je bila meja za neto meritve postavljena tako, da bi ob primerni legi hiše in neki primerni izolaciji objekta večini ljudi takšna moč ustrezala. Tisti kateri izstopajo po velikosti objekta ali izgubah pač ne.

Pravila pri netmeteringu so narejena tako, da se ti splača porabiti več kot proizvedeš.

Le zakaj -če nisi fauš in te ne grize, da poklanjaš viške trgovcu? Ker letna proizvodnja niha in proizvodnja pada z leti je psihološko boljše (vsaj zame) na enkrat dati 300...400 € več za panel ali dva, kot pa potem vsako leto doplačati 50..60 € za preveč porabljeno elektriko. Dolgoročno (10+let) sem na profitu.

WarpedGone je 11. jan 2018 ob 13:38 izjavil:

Naj mi nekdo nariše, zakaj bi šel SE panele fiksno montirat?
Razumem da je dvoosni mehanizem lahko predrag, razumem da na strehi hiše nimaš ravno šanse zadevo prosto obračat proti soncu (smeri V/J/Z).
Ampak ni mi pa jasno kje je problem zadevo prilagajat letnemu času in recimo 3x letno spremenit naklona celic?
Magari ročno?

Zato, ker nima vsak doma lojtre, da bo trikrat na leto plazil po strehi. :) Jaz, ce eno uro plazim po strehi je to 50 EUR za moj cas. A bom naredil za 150 EUR vec elektrike, ce bom trikrat na leto plezal na streho? A ce padem iz strehe, se mi je se vedno splacalo to poceti?

Nikec3 je 11. jan 2018 ob 15:07 izjavil:

Tukaj mi pa nekaj ni jasno. Če porabiš več, kot proizvedeš potem nič ne podariš trgovcu. Če pa porabiš manj kot proizvedeš, pa ti nihče ne bo izplačal razlike.

Treba je graditi na tem, da ne bomo zavistni in fousljivi. Do dviga kolektivne zavesti s solarno energijo naprej! ;)

Zato, ker nima vsak doma lojtre, da bo trikrat na leto plazil po strehi. :) J

Zakaj bi pa to vsak počel? Govorim v edinini.

Hkrati implicitno trdite/pričakujete, da bi zadevo zmontiral in nato niti dvakrat letno preverili v kakšnem stanju je.
Kakšne posledice je pustila zima, poletna pripeka, kakšna nevihta? Tako si predstavljate stvari?
Še navadno streho na lastni bajt je potrebno občasno pogledat. Ali so strešnik preživeli točo, kolk dreka je v žlebovih, ipd.

Sami mlečnozobi mestni pametnjakoviči?

Klasični vzorec "če ni za enega, ni za nobenega" oz. še bolj otročji "če ni za vse, ni za nobenega".

WarpedGone je 11. jan 2018 ob 15:27 izjavil:

Zato, ker nima vsak doma lojtre, da bo trikrat na leto plazil po strehi. :) J

Zakaj bi pa to vsak počel? Govorim v edinini.

A rabis nas blagoslov, da se ti splaca po strehi lazit? :) Ce se ti bo dalo, potem kr izvoli. Noben ti ni rekel, da ne smes. Al kaj bi sploh rad? Vprasal si kaj bi bilo s premicnimi paneli, pa smo ti rekli, da je to neki storastga in neprakticnega. Zdej ti pa odgovor ni vsec in ze zmerjas ljudi?

WarpedGone je 11. jan 2018 ob 15:27 izjavil:

Hkrati implicitno trdite/pričakujete, da bi zadevo zmontiral in nato niti dvakrat letno preverili v kakšnem stanju je.

Ne, to si na enem drugem forumu prebral.

WarpedGone je 11. jan 2018 ob 15:27 izjavil:

Sami mlečnozobi mestni pametnjakoviči?

Tri poste naprej bos pa spet jokal, da se noben s tabo noce pogovarjat. :D

APPluk je 10. jan 2018 ob 18:00 izjavil:

Meni so poslali monokristalne od BISOLa, kakšna je razlika v praksi med mono- in polikristalnimi paneli (sem prebral vso teorijo, zanima me praksa)

Mi lahko malo opišete?
????????????????????????????????????????????????????????????????????????

Ima kod tu sploh dejansko sončno elektrarno doma?

Nikec3 je 11. jan 2018 ob 15:31 izjavil:

Zakaj obstaja brezžično polnjenje telefonov? Ker se nam ne da kabla vtakniti v telefon. Vsak tehnološki napredek prinese nek nov nivo lenobe. Tako pač je. Seveda lahko ti še vedno nabaviš lojtro in hodiš po strehi, ampak ne pričakovat da je to smiselna rešitev za koga drugega kot tebe.

Če imaš hišo in nimaš lojtre, s pomočjo katero lahko prideš do vseh delov hiše si pa zares en Kekec.
Saj @WarpedOne zamisel ni napačna. Je pa za 11 kW elektrarno enostavno predraga. Če pa bi jo že izvedel potem bi pa še zbral toliko, da bi na vijake montiral zobčenike in preko Galove veriga in motorjev vse skupaj premika vsaj daljinsko, če že ne avtomatsko.

Nekaj postov nazaj imaš link do tam 500 delujočih elektrarn. Iz Slovenije jih je okrog 10. Zakaj misliš, da bi tvoj ali moj graf bil drugačen od teh, javno objavljenih? Pa četudi bi ti ali jaz objavila grafe, misliš da bi jim drugi verjeli?

Drugače pa- Če si prebral vso teorijo potem veš, da imajo poli kristalna celica malce manjši izkoristek. Izkoristek panela pa je manjši od izkoristka same celice. Zaradi različnih izkoristkov se podaja moč panela v Wp in je podatek v izkoristku drugotnega pomena. 275 Wp poli ali mono ti bo pri teh nekaj panelih, kateri pridejo v poštev za neto meritve dala praktično popolnoma enak donos. Nenazadnje, če bi bili eni dokazano tako boljši potem se drugi ne bi prodajali po enakih cenah ampak bi propadli.